Pisateljica, ki je tudi sama deloma odraščala na Šrilanki, je večino dogajanja v romanu postavila na otok, kjer ga spremljamo preko pripovedi o sestričnah Savi in Renu.

Obstajajo zajetni romani, obstajajo ambiciozni romani, obstajajo romani z ambicioznimi naslovi in obstaja Čistost.

Z esejem Državljanska nepokorščina, prvič izdanim leta 1849, se je Thoreau namenil izpolniti svoj delež pri izobraževanju državljanov. Povod je preprost: tedanja vlada je bila slaba in neuporabna, skratka, morala bi delovati bolje. S pozicije posameznika Thoreau nato razmišlja o svoji vlogi znotraj takšnega delovanja, predvsem pa ga zanima, kako bi lahko svojo vpletenost zmanjšal. Za dosego tega cilja v revolucijski maniri zagovarja dejanja pred volitvami, v praksi pa zavračanje avtoritete udejanja z načelnim neplačevanjem davkov. Izkušnja noči v zaporu, kjer se zaradiPreberi

Ameriško pisateljico Joyce Carol Oates v slovenščini prebiramo z nekoliko zaostanka, v zadnjem letu pa sta pri Modrijanu izšla kar dva prevoda njenih del: poleg novele Črna voda tudi roman Pikov fant. Protagonist in pripovedovalec slednjega je uspešni karizmatični pisatelj kriminalnih romanov Andrew J. Rush, ki v umirjenem podeželskem okolju New Jerseya kot izobražen bel pripadnik višjega srednjega sloja v vseh pogledih velja za dobrega družinskega človeka. Ko v to idilo nenadoma poseže zmešana pisateljica s histeričnimi obtožbami o plagiarizmu, se prične njegova celovita osebnost podiratiPreberi

Objava dnevnikov slovitih piscev se – z njihovim privoljenjem ali brez – zna izkazati za sila nerodno zadevo. Da bi slednje pri sebi preprečil, je Berger svoje dnevniške zapiske zadnjih tridesetih let požgal, za objavo pa nato pripravil Povzetke. Ti v sebi združujejo pisan nabor najrazličnejših besedil: od krajših razmišljanj in anekdot o preteklosti, vsakodnevnih navadah, zapostavljenih predmetih, ljudeh do jezikovnih iger, šaljivih pesmi, vaj v slogu ter seznamov prebranih knjig, obiskanih kino predstav, prenočišč in srečanj. Berger, čigar opus dolgoletnega dela prevajalca, urednika, kritika in pisatelja jePreberi

Hana Gonen ni pozabila ničesar. Ne tega, kaj je imel navado reči njen oče, ne otroških iger s sosedoma, arabskima dvojčkoma, ne prvega srečanja z možem Mihaelom nekega zimskega dne v petdesetih letih prejšnjega stoletja v Jeruzalemu. Pozabiti pomeni umreti, Hana pa noče umreti. Izraelski pisatelj Amos Oz ji v romanu zato prepričljivo prepusti besedo, da lahko s časovne distance z neizprosno natančnostjo izriše neusklajeni odnos mladega zakonskega para, tegob družinskega življenja, zaznamovanega s prenagljeno nosečnostjo, pa tudi tesnobnost Jeruzalema in Izraela v času številnihPreberi

Katarina Kogej (1993) je študentka magistrskega programa anglistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preberi