V petdesetih in delno še v šestdesetih so v nekaterih predelih Afrike družinske fotografije postale neznosno popularne. Vsak si jih je želel imeti, dan fotografiranja pa je pogosto postal podoben prazniku. Jedlo se je in plesalo, marsikdo si je, zato da je lahko pred magičnim očesom objektiva poziral lep in popoln, šel sposodit denar, z njim pa novo obleko, sešito po evropejski modi. Saj so vsi vedeli, da ni šlo le za fotografiranje, šlo je za ritual. Ali je ukleščenje trenutka in z njim podobe na list papirja sploh mogoče poimenovati kako drugače?Preberi

Čist nč. Uboga pernata bitja. Vedno so se mi smilili.

Kljunčki, perutničke. Nedolžni pogledi. Topli napitki.

Rakci, školjkice, poletje.

Topla plima.

Zašel sem.

Zašel sem s piščančje poti. S poti nebrzdane, steroidne rasti; stran od samožrtvovanja. Ni mogoče vedno samo tešiti lakoto nekoga drugega.Preberi

muzika se ohlaja
muzika ni več ista
prijatelj piše poezijo
tako da dolgo
veliko predolgo
jaše eno samo besedo
tretjino noči
mu dopovedujem
da na vsaki besedi
že tako ali tako
jezdi na stotine mrličev
vojska pesnikov starost
slutijo pesem
v kolenu pred dežjem
vsega spoštovanja vredni
stari pesniki
branja vredna stara poezija
toda muzika se ohlaja
muzika ni več ista
pesem je manj vredna
od iskrene konjske brce
in beseda ni nikoli več
konjPreberi

Iztok Vrenčur je svoje otroštvo preživel v Velenju in hriboviti okolici, kasneje pa je dalj časa živel v Ljubljani, Zagrebu in Berlinu. Nekega dne bo končal podiplomski študij arheologije. Bere in piše predvsem poezijo pa tudi kratke zgodbe, pred kratkim je objavil roman z naslovom Odrekanje svetlobi (2013).Preberi