Moja stara in jaz se vsako jutro zbudiva ob rani zori, da ne bi slučajno kaj življenja zamudila. Jaz zakurim, pa v pečico potisnem hlebec, ki sem ga minuli večer zamesil, stara nama pa kavo skuha. Potem razgrneva zavese, sedeva k oknu, molčiva, glasno srkava, žvečiva to toplo tišino z brezzobimi usti in gledava v neko veliko, zlato jesen, nabreklo od sonca, ki sramežljivo kuka iznad streh in daljnovodov. Včasih ne morem najti očal, paPreberi

Duško Domanović, rojen 1979 v Kraljevu v Srbiji, diplomirani filozof. Izdal je zbirko poezije Nedelja popodne (Prometej, Novi Sad, 2005) in zbriko kratkih zgodb Puna linija (Klub književnikov Kraljevo, Kraljevo, 2012). Od leta 2002 je honorarni novinar številnih srbskih medijev. Objavlja tudi na svojem blogu: nematihpara.wordpress.com. Živi, ko utegne, dela, ko mora.Preberi