Vse se začne konec šestdesetih let, čeprav svojo prvo dolgo igro, Norce, napiše že na začetku tega desetletja. Vendar igra zaradi različnih »norcev« ostane neobjavljena in neuprizorjena do konca šestdesetih. Konec šestdesetih prinese nastanek gledališča Pupilije Ferkeverk, ustanovitev Eksperimentalnega gledališča Glej in nove igre: Znamke, nakar še Emilija, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka.

Nečesa ni mogoče izreči.

Pričakujem pozornost, ne dajanje, temveč jemanje,
veliko ribo na pladnju, s koprivo v nagobčniku,
telesnega stražarja v pripravljenosti na strel z zaprtimi očmi,
keramično pisalo v levi roki, z zahvalo predsednika obrtne zbornice.
Ker nisem sam, se moram družiti z bolečino.
Na koncu je konec vedno krajši.Preberi

Blaž Lukan, rojen leta 1955 na Ptuju, gimnazijo končal v Mariboru, na UL AGRFT v Ljubljani diplomiral in doktoriral iz dramaturgije, tam tudi predava. Deluje kot dramaturg, bil je umetniški vodja gledališča Glej v Ljubljani in SLG Celje, dolga leta pisal gledališke kritike, zdaj piše pretežno gledališkoteoretske razprave in spremne besede. Avtor več knjig (zadnja, Performativne pisave, je tik pred izidom). Pisal tudi prozo, radijske igre, dramatizacije za gledališče, drame (Mrtvi uprizorjeni v SNG Maribor). Pesniške zbirke: Pesem in pesmi, Rana v krvi (pesniška in grafična mapa), Bohinjska Bela, Kolumbija/praefatio (vizualna poezija), V tihem teku, Tkanja, Neslišnost, Sentence o dihanju.Preberi