Jezik je les. Ko pišeš, je, kot bi mizar delal mizo. Ki je lahko narejena preprosto in hitro in imenovana surova in sveža in arhetipska, lahko pa je obrušena in opiljena in polakirana, da se sveti kot ideja. Samo da stoji in nosi. Lahko tudi slabo nosi, tudi take so: valovite in neravne. Tem se reče »dizajn« in so dražje. Velikokrat je stvar okusa, za katero mizo se odločiš. Velikokrat moraš tudi paziti, da se prilega v stanovanje, k ostalim stvarem.

Ana Marwan (1980, Murska Sobota) se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 2005 preselila na Dunaj, kjer se je leta 2008 z literarno nagrado Schreiben zwi- schen den Kulturen začela njena pisateljska pot. Zadnjih šest let se posveča izključno pisanju dal- jših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Leta 2019 je izšel njen prvenec Der Kreis des Weberknechts pri avstrijski založbi Otto Müller Verlag. Njen drugi romanPreberi