Pismo iz Kijeva: »Samo veter ve …«

iz ukrajinščine prevedla Andreja Kalc

Váno Krueger

Tega pisma ne pišem pri svetlobi sveč, kajti vse sem porabil že prejšnjo noč, električnih luči pa ne moremo uporabljati – ruska okupacijska vojska je že začela obstreljevati naselja in civilno infrastrukturo, da bi prestrašila Ukrajince in jih prisilila v kapitulacijo.

Ukrajina se je prepričala, da ji bo samo priključitev zvezi NATO zagotovila pogojno varnost. Pogojno – kajti pri povsem mogoči radioaktivni kontaminaciji to ne bi bilo v pomoč. Ruske okupacijske sile so zajele černobilsko jedrsko elektrarno in tam zadržujejo svojo pozicijo, oborožene enote Ruske federacije z jedrskim orožjem so v bojni pripravljenosti. Jedrsko izsiljevanje je ostal zadnji argument Vladimirja Putina: postalo je jasno, da se po tem, ko je prekršil vse mogoče konvencije (z okupacijo in aneksijo Krima, z okupacijo posameznih predelov Donecke in Luganske regije ter tam oblikoval marionetni »ljudski republiki«, ko je sestrelil civilno letalo, zastrupljal ljudi z novičokom tako na domačih tleh kakor v Evropski uniji ipd.), ne bo zaustavil niti pred dejansko uporabo jedrskega orožja.

Leta 1986 med nesrečo v černobilskem reaktorju je jedrski oblak prekril celo Evropo, zlasti skandinavski polotok. Samo veter ve, kako bo tokrat.

Tega pisma ne pišem pri svetlobi sveč, temveč ob zvokih siren in eksplozij. Upam, da jih bo zjutraj zamenjalo petje ptic – to bi bilo še posebej prijetno zaradi kontrasta. Roman Philipa K. Dicka Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?, ki je postal osnovno medbesedilno ozadje najdaljše pesmi v eni izmed mojih knjig, opisuje podobo sveta po koncu jedrske vojne, v kateri z nebes padajo puhaste sove, ki jih je ubila zastrupitev z radioaktivnim prahom, sove padajo ena za drugo … Zdaj mi ta podoba, ki ni našla poti na filmski trak, preprosto ves čas stoji pred očmi …

Vladimir Putin bi rad postavil Evropsko unijo in NATO pred izbiro: globalna teroristična »ljudska republika« namesto Ukrajine ali jedrska praznina – to so pogoji mednarodnega terorista, ki je izgubil stik z realnostjo, in jasno je, da sta obe možnosti nesprejemljivi za Ukrajino, NATO in Evropsko unijo ter ves preostali svet.

Sanje o nevtralnosti so največja napaka Ukrajine v vsej zgodovini njene neodvisnosti. V vojni med dobrim in zlim ni nevtralnih, tretja stran preprosto ni predvidena. Rusko-ukrajinska vojna je že davno prenehala biti izključno rusko-ukrajinsko vprašanje – to je vojna vse Evrope in celega sveta. Ukrajina je zdaj samo v središču te vojne in zmagati mora ne samo zaradi sebe, to je samoumevno, temveč zaradi vse Evrope, zaradi tega, da bo v Kijevu nastopilo mirno jutro, zato, da bi v Kijevu, enako kot v vseh preostalih evropskih prestolnicah, zjutraj žvrgolele ptice.

O avtorju. Váno Krueger (Вано Крюгер, 1986) je hitro vzbudil zanimanje na sodobni ukrajinski literarni sceni zaradi drzne nenavadnosti svojega sloga in pristopa, ki ga sam imenuje »nekrokomunizem«. Z izvirnim in zanimivim podobjem njegovih pesniških tekstov v prvi plan prihaja patetičnost zla, razvrata, komunizma, vse to, po besedah ukrajinskega kritika Olega Kocareva, … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Merzouga

    Lara Gobec

    Po dvanajsturni vožnji skozi nočno rdečico Atlasa in poslušanju nečesa, kar je verjetno arabska oblika turbofolka, nas, tihe ujetnike avtobusa z dvainpetdesetimi sedeži, končno pogoltne dolgo pričakovani saharski veter. Naokrog se širi peskasta megla, ki skriva dupline hiš domačinov, kot bi jih ščitila pred zunanjimi obiskovalci, ki so s težavo preživeli ostre ovinke in vso noč bruhali. Vsa sivkasta me spremlja še ves popoldan, ko se v recepciji našega puščavskega gostitelja ovijam v zamrznjeno plastenko vode, upajoč, da bo naslednji zamah Sahare nekoliko hladnejši.

  • Knjižni prehodi

    Andrej Blatnik

    Še nedavno smo za zapuščanje doma (prek državnih, občinskih ali še kakih tesnejših meja) potrebovali samo nekaj časa in denarja, ne pa tudi različnih potrdil in najnovejših informacij, katera od njih zdaj veljajo in učinkujejo. Nekateri v zadnjih sproščanjih vidijo znak, da se ti časi vračajo. Drugi so prepričani, da potovanja nikoli več ne bodo enaka, in si »za vsak primer« skrbno obnavljajo domače zaloge za preživetje, ki so si jih nakopičili ob začetku koronalizacije.

  • Piši, boli te kurac!

    Esad Babačić

    Moram priznati, da mi je bilo urejanje Antologije slovenske poezije o športu v veliko veselje, saj sem odkrival povsem nove pesniške svetove, in to pri pesnicah in pesnikih, za katere sem bil prepričan, da jih že poznam. Ko sem bral njihove pesmi, v katerih so na takšen ali drugačen način koketirali s športom, sem bil nemalo presenečen. Seveda v pozitivnem smislu. 

Izdelava: Pika vejica