Pismo iz Kijeva: »Samo veter ve …«

Tega pisma ne pišem pri svetlobi sveč, kajti vse sem porabil že prejšnjo noč, električnih luči pa ne moremo uporabljati – ruska okupacijska vojska je že začela obstreljevati naselja in civilno infrastrukturo, da bi prestrašila Ukrajince in jih prisilila v kapitulacijo.

Ukrajina se je prepričala, da ji bo samo priključitev zvezi NATO zagotovila pogojno varnost. Pogojno – kajti pri povsem mogoči radioaktivni kontaminaciji to ne bi bilo v pomoč. Ruske okupacijske sile so zajele černobilsko jedrsko elektrarno in tam zadržujejo svojo pozicijo, oborožene enote Ruske federacije z jedrskim orožjem so v bojni pripravljenosti. Jedrsko izsiljevanje je ostal zadnji argument Vladimirja Putina: postalo je jasno, da se po tem, ko je prekršil vse mogoče konvencije (z okupacijo in aneksijo Krima, z okupacijo posameznih predelov Donecke in Luganske regije ter tam oblikoval marionetni »ljudski republiki«, ko je sestrelil civilno letalo, zastrupljal ljudi z novičokom tako na domačih tleh kakor v Evropski uniji ipd.), ne bo zaustavil niti pred dejansko uporabo jedrskega orožja.

Leta 1986 med nesrečo v černobilskem reaktorju je jedrski oblak prekril celo Evropo, zlasti skandinavski polotok. Samo veter ve, kako bo tokrat.

Tega pisma ne pišem pri svetlobi sveč, temveč ob zvokih siren in eksplozij. Upam, da jih bo zjutraj zamenjalo petje ptic – to bi bilo še posebej prijetno zaradi kontrasta. Roman Philipa K. Dicka Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?, ki je postal osnovno medbesedilno ozadje najdaljše pesmi v eni izmed mojih knjig, opisuje podobo sveta po koncu jedrske vojne, v kateri z nebes padajo puhaste sove, ki jih je ubila zastrupitev z radioaktivnim prahom, sove padajo ena za drugo … Zdaj mi ta podoba, ki ni našla poti na filmski trak, preprosto ves čas stoji pred očmi …

Vladimir Putin bi rad postavil Evropsko unijo in NATO pred izbiro: globalna teroristična »ljudska republika« namesto Ukrajine ali jedrska praznina – to so pogoji mednarodnega terorista, ki je izgubil stik z realnostjo, in jasno je, da sta obe možnosti nesprejemljivi za Ukrajino, NATO in Evropsko unijo ter ves preostali svet.

Sanje o nevtralnosti so največja napaka Ukrajine v vsej zgodovini njene neodvisnosti. V vojni med dobrim in zlim ni nevtralnih, tretja stran preprosto ni predvidena. Rusko-ukrajinska vojna je že davno prenehala biti izključno rusko-ukrajinsko vprašanje – to je vojna vse Evrope in celega sveta. Ukrajina je zdaj samo v središču te vojne in zmagati mora ne samo zaradi sebe, to je samoumevno, temveč zaradi vse Evrope, zaradi tega, da bo v Kijevu nastopilo mirno jutro, zato, da bi v Kijevu, enako kot v vseh preostalih evropskih prestolnicah, zjutraj žvrgolele ptice.