Umetna inteligenca v kulturi: Zgodovina umetne inteligence

V zadnjih nekaj letih smo priča bliskovitemu napredku tehnologij umetne inteligence. Te z modeli za generiranje fotografij, besedila, zvoka in celo videoposnetkov vedno bolj posegajo tudi na področje kreativnega ustvarjanja. Če smo tekom stoletji in desetletji sprejeli, da nas stroji prekašajo v izdelovanju stvari, računanju, igranju iger in pridobivanju znanja iz podatkov, je bila ustvarjalnost pogosto razumljena kot točka onkraj dosega, tisto, kar na koncu ljudi vendarle loči od strojev.
Napredek, ki je nemogoče v nekaj letih spremenil v resničnost, razumljivo sproža mnogo strahov, zloveščih napovedi in različnih klicev po ukrepanju. A se pogosto zdi, da ti odzivi izvirajo iz slabega razumevanja same tehnologije, ki se skriva za aplikacijami, kot je ChatGPT. Menimo namreč, da je tehnologija orodje, ki ga lahko bolje ali slabše uporabimo, z dovolj znanja pa lahko umetno inteligenco v svoje prakse plodovito vključujejo tudi delavke in delavci v umetnosti.
Zato smo se pri Literarno-umetniškem društvu Literatura odločili za organizacijo cikla pogovor na temo umetne inteligence v kulturi. Gostili bomo strokovnjakinje in strokovnjake s področji umetne inteligence, ki nam bodo pomagali razumeti naravo, zmožnosti in omejitve teh tehnologij, sploh z vidika generiranja besedil.
*
Na prvem dogodku cikla se bomo pogovarjali s prof. dr. Olgo Markič. Markič je redna profesorica na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, predava pa tudi na interdisciplinarnem magistrskem programu kognitivna znanost. Raziskovalno se ukvarja z logiko, filozofijo duha in kognitivno znanostjo.
Tema pogovora bo zgodovina raziskovanja umetne inteligence. Ob trenutnemu bliskovitem razvoju teh tehnologij pogosto pozabimo, da je umetna inteligenca raziskovalno področje s skoraj stoletno zgodovino, ki so jo zaznamovali številni vzponi in neuspehi. Predvsem pa je ta zgodovina izrazito interdisciplinarna.
Pogovor bo vodil literarni kritik Martin Justin.