utečenost

Tadeja Logar

v tišini slišimo besede ki bi jih izgovorili
če se ne bi bali da se bo vse spremenilo
skladiščimo jih kot pesmi iz prvega razreda
če bi kdo začel peti bi se usule iz nas
kot se je nekajkrat že zgodilo
zgodile so se revolucije in postali smo realisti
ker smo pred spanjem porabili preveč domišljije
ni nam zmanjkalo sanj le povečini zdaj že približno
vemo kaj bomo in česa ne bomo počeli v življenju
obstaja pač velika verjetnost
da je nekaj sanjarij neuresničljivih kar je dobro
lahko si vse a med vsem je včasih treba izbrati
to je ta svoboda nabiramo kar hočemo
so pa še vedno trave so pa še vedno debla
ki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami
in jim je treba trav in debel in besed
ki jih bodo želeli izgovoriti da bi spremenili
smeri ki smo jim jih po pomoti ali namenoma izbrali

O avtorju. Tadeja Logar (1994) je profesorica slovenskega in angleškega jezika. Jezik in umetnost sta del njenega vsakdana. Piše poezijo, z njo govori in se uči živeti. Rada ima podpičja, kavo in vse letne čase, še najbolj zimo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica