Sredotežnost

Disonanca decembra

I.
Stopi počasi
da svet ne izgubi oblike.
Hiter korak ti prevetri
še tako bedne dneve
in ti ohladi od nostalgije
kipeče srce.

II.
Namesto adventnega koledarja
dnevno odpiram slike mačk
in nove pesniške zbirke.

III.
Jok tudi decembra
ne postane sneg.

IV.
Sneži
in svet se je zopet postavil
v svojo idioritmijo.*

V.
Na točki vboda
mezi
et je me souviens de tout, de rien
je me souviens surtout
surtout de toi.**

*Pojem Rolanda Barthesa
**Mano Solo iz komada Sha la la

Herbarij anthroposa

I.
Kje si
pikapolonica
ali
včasih
mrčes,
ki se (mrmrajoč) gnezdiš
v naročju
izruvane maternice?

II.
Zadrtost v trup
ranjene vrane
te sili v molk.

III.
Ah
včasih se zbojimo
(ampak čisto potiho,
da kdo ne sliši, čeprav
stopamo po snežnih sledeh
neimenovanega)
in se skrijemo v
mešičkasto zavite travne bilke.
Hsk / Hsk / Hsk

IV.
Kdo danes
ne tuli v luno?
Krik
in strel v tišino*
se vtihotapita
v jato
šotne prsti.

V.
Mojo pot
nenehno obrašča
Lycoris radiata.

VI.
Pa nikoli ne veš
koliko rož bo zraslo na tvojih ramenih
in koliko jih lahko utrgaš –
če sploh katero.

*Iz Kosovelove Balade