Simetrija
Jure Vuga
I
Kot bi bil zaprt v kocki
z zrcalnimi stranicami:
takšno je moje življenje.
Neskončna podvojitev
odzvanja skozi čas.
Iz preživelih oblik
se preslikavajo spomini.
II
Mesene oči so otrok dvojne narave.
Z njimi ne morem videti krivice dvojnosti,
ki razdvaja svetlobo od teme.
Boš zdržal, ko izpuhtijo stene,
razprt med ognji temnega neba?
Neskončno lažje je mnoštvo
privesti k dvojici,
kot dvojico privesti nazaj k Enemu.
III
Kralj in kraljica
morata razpreti zlati pas
svoje oblike,
da bi drug drugemu vstopila
v sveto pregrado srca.
IV
Kliče me knjiga narave,
v naročju se mi odpira, da jo listam.
Roti me vesolje:
ti poznaš vrtinec, iz njega si rojen.
Lahko ga izsanjaš v sebi.
Vidiš ga živo v oblakih,
v oddaljenem žarenju galaksij.
Umiri svoj hlastajoči duh.
K sebi privedi čuteče ude,
da se utekočinijo, uporu snovi navkljub.
Pomagaj mi najti pot domov:
neskončno prežarjenost vsega.

Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.