Simetrija

I

Kot bi bil zaprt v kocki
z zrcalnimi stranicami:
takšno je moje življenje.

Neskončna podvojitev
odzvanja skozi čas.

Iz preživelih oblik
se preslikavajo spomini.

II

Mesene oči so otrok dvojne narave.
Z njimi ne morem videti krivice dvojnosti,
ki razdvaja svetlobo od teme.

Boš zdržal, ko izpuhtijo stene,
razprt med ognji temnega neba?

Neskončno lažje je mnoštvo
privesti k dvojici,
kot dvojico privesti nazaj k Enemu.

III

Kralj in kraljica
morata razpreti zlati pas
svoje oblike,
da bi drug drugemu vstopila
v sveto pregrado srca.

IV

Kliče me knjiga narave,
v naročju se mi odpira, da jo listam.

Roti me vesolje:
ti poznaš vrtinec, iz njega si rojen.
Lahko ga izsanjaš v sebi.
Vidiš ga živo v oblakih,
v oddaljenem žarenju galaksij.

Umiri svoj hlastajoči duh.
K sebi privedi čuteče ude,
da se utekočinijo, uporu snovi navkljub.

Pomagaj mi najti pot domov:

neskončno prežarjenost vsega.