puščava samot

Eva Ule

I.

prijem otroškega glasu za roko
kh kh kh
na licu zaledenela solza
se odkrhne

 

II.

posušene oči prepletene
z ovelim bršljanom
preko nosa do trepalnic curlja
snežno beli pesek
pesek
sek

 

III.

izginotje
morda v puščavo samot
t  t  t
trije vetrovi za dve sipini
kot grudi
ene samote

O avtorju. Eva Ule, rojena leta 2001, je ljubiteljica literature, slovenskega jezika, teatra in umetnosti v najširšem pomenu. V gimnazijskih letih je svoj umetniški izraz odkrila v poeziji in začela s svojim kulturnim udejstvovanjem. Bila je urednica društva Novi dijak, v sklopu katerega je najraje soustvarjala vizualno-literarni večer Spekter, sodelovala je v projektu Širi poezijo, ne strahu, v zadnjem letu … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pod japonsko češnjo

    Luka Benedičič

    Ko me zazidaš v kamen, poslušaj, kako trepečem: postal sem mokro dno svetišča.

  • Trte in oljke

    Andraž Polič

    Tista topla domačnost doma, ko nekdo živi ob tebi in tebe zmanjkuje v polsnu. Tista mačka iz otroštva.

  • Nespečnosti

    Urša Majcen

    ježevci v klobčičih / zebre na pločnikih / svinje na krožnikih

Izdelava: Pika vejica