Ptica v meni

ko sem sama poslušam odmeve čevljev
očetovi so najglasnejši
zvenijo kot koračnica
mama pravi to je življenjska moč
z vrat mu skočim v objem
kukam na njegovo potapljaško uro
ponoči mi pred spanjem govori
o globinah mureni in morskih psih
drži knjigo in me poljublja na čelo
še enkrat se obrne in pomaha s podboja
moja sestra vedno teče po stopnicah
spotakne se vrže torbo
starejša je in zna vse bolje kot jaz
s petega nadstropja vidim žerjave
tam na rivi kjer nastajajo ladje
v njihovem drobovju se zbira hrup
mama pravi tako zveni težko delo
njena stopala so najmehkejša
peljejo jo neslišno do našega stanovanja
izdaja jo le veder pozdrav sosedi
ustrašila se je martinčka ki se je zavlekel pod krilo
in ko je v stanovanje skozi okno prišla veverica
se je zapletla v zaveso in jo strgala
komaj smo jo ujeli in vrnili sosedom
mislim da si ni nikoli opomogla od šoka
enako stanovanje toda vse drugače
enkrat nas je obiskala tudi lastovka
ptice si vedno izbirajo okna stanovanj
v višjih nadstropjih
imela je ranjeno krilo
vseeno me je opraskala
začasno zamenjala nebo
za kartonsko škatlo mojih novih sandal
obula sem si jih na prvi šolski dan
potem ni bila več tako divja
menda je vedela da smo le vmesna postaja
izpustili smo jo takoj ko je okrevala
papige ki so zahajale k nam niso imele takšne sreče
ena se je zrušila že ob dotiku karnise
eni je srce nehalo biti v moji dlani
prav čutila sem kako je poskočilo
preden se je ugasnilo
pokopala sem jo na vrtu za blokom
okrasila z rožami obiskujejo jo druge ptice
na vhodna vrata nikoli ne prihaja lepet peruti
vedno le koraki
vzpenjajo se zavijajo levo zavijajo desno
redki gredo do samega vrha
mama me nerada pušča
pravi da se pogovarjam s sencami in tolmačim korake
nežna sem in me mora varovati
vendar se znam tepsti
in sem močnejša od fantov iz bloka
to pa so zdaj koraki tete antonije
trka mi na vrata in me pelje v studio
kjer nastaja radijski program
pravi da sem radovedna takšne otroke pa ima rada
jaz imam rada njene njoke in kako izreče besedo eter
med njenimi črkami šušljajoče drsi italijanščina

ko ni korakov govorim z galebi
redno me obiskujejo na balkonu v stanovanje pa nočejo
eden je gnezdil na moji strehi
za eno samcato jajce mu ponujam očetovo uro
starši mi ne dovolijo imeti hišnega ljubljenčka
pravijo živali ne marajo ko jim odvzameš svobodo
jaz pa bi rada ptico z močnim kljunom in krili
da me nosi po mestih
opazujem korake ki zapuščajo stanovanjske stavbe
kombinezone in žerjave
morje ki trga jekleni kljun ladje
in oblake ki vse to nadzorujejo