Okrog riti v žep

Svet je okrogla monada,
cigarete te bodo spravile v grob.
Lepo je biti Danilo Kiš,
vsaj na obronku pravkar izgorele cigarete.
Sesati toksični dim, okobal sede na naravi.
Trezne lezbijke, ki luščijo kritike,
in ženske, ki jih nisi dobro pojebal,
ves ta živelj ti zna naškoditi.
Kaj reči, izogibaj se žensk.
Brezbrižnih sten ti nihče ne oprosti.
Vse bolj očitno zaudarjaš po samoti.
Tvoj strah nikogar ne zanima.
Mladost je nekam spizdila.
Medalje so polne odrgnin,
tvoj šport je trošenje denarja,
ki ga nimaš, kar je dobro za domišljijo.
Ljudje iz preteklosti so ljudje iz preteklosti.
Ne kupuj hišnih ljubljenčkov,
ker potem ljudje ne bodo vedeli, kaj početi s tabo.
Pomanjševalnice ne sodijo k ljubezni,
vselej usekaj in boš pogubljen.
Nič te ne stane biti prijazen, čisto nič,
je pa jasno, da boš stal druge,
refleksija je luksuz zdolgočasenih magnatov,
ni jim lastna, zato imajo tebe.
Zato imaš čisto neunovčljive vrline.
Mladi se trudijo biti gajstni,
tudi njih je pošteno strah.
Pisanje ni iskanje resnice,
ravno obratno, njeno izmikanje je.
Če imaš pošteno kosmate noge,
nikar ne nosi kratkih hlač.
Za umetnost je treba potrpeti,
za neokusnost ni treba drugim trpeti.
Pesmi, polne nasvetov, so butaste,
takisto pesniki, ki jim sledijo.
Lepo se obleci v prazen nič,
optimizem je stvar natreniranega šuta,
ščasoma ga usipaš brez kosti.
Športniki so kratkega veka,
na tvojo nesrečo tebe cilj
prav z ničimer zares ne zalaga,
z leti mišičasta bedra uplahnejo,
tvoj gobec pa ravno obratno,
pridobi na gobčnosti in vitkosti.
Jp, to ni nič kaj privlačno,
je pa vsaj jalova uteha ali pregreha,
nihče ti ne more očitati,
da molčiš, kot bi bil v grobu,
tudi ko se zares znajdeš v njem.