Nekje vmes
Nika Jerman
//
Vsi ljudje na svetu me utrujajo
ampak ti me veliko manj.
Med nama je vedno hladen vonj različnosti
in veliko prostora
Dalo bi se razpravljati
koliko si lahko zelo različne živali med sabo zaupamo
in kako nas to poganja naprej
//
Najin jezik
ni zares besedni
niti ni zares telesni
Kot da je moje težišče
točno tam kjer je njegovo
in je potem čisto vredu, če je vse naokrog kaos.
Kako povedati drugemu človeku
da zaradi njega razumeš grške bogove
da končno zaupaš v njihovo nepopolnost
in v njihovo predrznost
in se z njimi končno zares zabavaš
ker so vedno tukaj
tudi kadar se ne trudijo
//
Mogoče je največje zlo
površna izbira besed
premetavanje po naključnih tokovih
kot strupena meduza
nekje med strahopetnostjo
in preudarnostjo
med upanjem, da ne obstajaš
in da drugi ne bodo opazili
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.