Bocca aperta senza parole per te

Nika Prusnik Kardum

Morda se je morala
samo ta možnost
spet razširiti v meni

da si le napoved
tega kar lahko
še
pride

tako kot se
krog
pojavlja kot
občutek noči
ki je s teboj
ne morem
podoživeti

vse tisto
kar se kot vdolbina
izriše v občutju
tvojih prstov
grize s težo
v ta prostor
ki mu praviva neki
neizvršeni čas
potencialnih premikov

poglej kako moja usta niso več usta
in kako moj trebuh
poln
prežrtih krikov
iz otroštva
umika svojo pot
prozornim konjem
ki plujejo brez nog
skoz
gosto plundro
tvojih misli

ponujam ti
da mi odrežeš jezik
samo zato
ker to moje telo ki ga tako
tesno potapljaš vase
že zapuščam:

io non sono la pelle che ami
ma quello ch’e dentro       che la transforma

O avtorju. Proces sem s telesom in besedo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Oda tropskemu smučanju

    John Forbes

    Po zajtrku na Filipinih se okopam in je totalno in jebeno noro // Uživaj v sladoledu, Gerard, lesketanje sonca na njegovi beli zmrznjenosti je največ, kar se boš kdaj približal St. Moritzu …

  • Nekoč bom imela čas

    Kaja Teržan

    Pripravim se, vstopim v telo – v kosti, v sram. Udobje nemoči se je zažrlo vame. Lično darilce vseh mojih prednikov. Mehur na rani nikoli ne poči; ves čas pritiska na nežno povrhnjico.

  • Konec kajenja

    Uroš Zupan

    Kako veš, kdaj dati pesem iz rok? Poredko pišem, a ko pišem, pišem dan in noč in mnogo zavržem, potem stokrat preberem napisano, dokler se posamične besede in stavki ne utrudijo in ne izginejo. (D. Kiš)

Izdelava: Pika vejica