Divji hibridi

14. Prepišno uredništvo
Divji hibridi
Termin: 14.–17. april 2026
Tema: hibridna književnost

Vsak od nas je kdaj že naletel na besedilo, ki ga žanrsko oziroma zvrstno ni mogel popolnoma popredalčkati oziroma opredeliti. Ali berem roman, ki je hkrati poezija, ali obratno? Je avtofikcija romaneskna po svoji strukturi ali gre za neko posebno biografsko prozo? Kam spadajo eseji? So nekateri res zgolj polliterarni, ali se spogledujejo s teoretskim in znanstvenim diskurzom? Isto lahko rečemo za potopise, kronike, pisateljske dnevnike. Kje se začne ena zvrst in konča druga? Kaj je literarno in kaj polliterarno? Lahko znotraj besedila soobstajata obe prvini?

Dosedanja vprašanja se nanašajo zgolj na literarna besedila; a hibridnost preči tudi različne umetniške izraze oziroma medije: stripi, literarizirane poetične drame, zvočenje poezije, takšni in drugačni performansi, ki lahko vključujejo poezijo, glasbo, dramo, prozo in še marsikaj. Tokratno Prepišno uredništvo bo posvečeno hibridni književnosti. Ta lahko povzroča neprijetnosti že pri klasifikaciji – včasih je kakšno delo težko kategorizirati v sistemu COBISS –, pa tudi kritiki in drugi strokovnjaki s področja literature imajo pogosto težave z njenim vrednotenjem. Spoprijemali se bomo torej z zelo široko temo, ki ne ponuja enoznačnih odgovorov. Bomo pa ravno zato povabili široko paleto gostov, ki lahko ponudijo marsikatero misel na izbrano temo. Pogovarjali se bomo o možnostih klasifikacije hibridnih del, potencialnem manku nagrad, ki bi se lahko podelile delom, ki jih žirije ne uvrščajo v to ali ono kategorijo. Razmišljali bomo, kdaj so se sploh rodile književne zvrsti in kako so se skozi stoletja razvijale. Navsezadnje lahko debatiramo tudi o tem, ali utegnejo biti literarna tudi filozofska besedila – na to vprašanje bi najbrž pritrdilno odgovorili Nietzsche, Derrida, Bachelard, Deleuze in še marsikdo.

Kot založba, ki je odprta za izdajanje hibridnih del in se z njimi ukvarja tudi prek raznih dogodkov, bomo tako na letošnje Prepišno uredništvo pripeljali hibride v vseh oblikah. Na dogodkih, ki bodo potekali v LUDi knjigarni na Trubarjevi 51, bomo o hibridni književnosti spregovorili z avtorji, kritiki, filozofi, humanisti in drugimi strokovnjaki. Soočili se bodo v kratkih stikih, kjer bodo ustvarjalci izmenjali lastna mnenja, izvedli performanse ali druge hibridne dogodke, avtorje in avtorice bomo povabili k branju iz svojih hibridnih del, poleg tega bo lahko svoj izdelek ves čas festivala ustvarjala publika.

Z letošnjo edicijo želimo tako zapolniti pomenske vrzeli in ignoranco, ko pride do hibridnih književnih del – ki pa so pogosto tista, ki posegajo onkraj pričakovanega, pretresajo, prinašajo razmislek in polemiko, torej nekaj svežega in zaželenega.

Vstop na festival je prost. Število sedežev je omejeno.
Med festivalom so knjige LUD Literatura na voljo po akcijskih cenah.
Podoba festivala: PikaVejica
Organizacija: Veronika Šoster, Silvija Žnidar, Žiga Rus, Ana Geršak

LUDa knjigarna bo v festivalskem tednu odprta normalno po urniku in dodatno v času festivalskega dogajanja:
PON: 10.00–14.00
TOR: 15.00–21.00
SRE: 10.00–14.00 & 18.00–21.00
ČET: 13.00–21.00
PET: 18.00–21.00

PROGRAM

Torek, 14. april

18.00 Pogled na »križance izkustva, mišljenja in literature«: hibridni žanri med teorijo in prakso (okrogla miza): Nina Dragičević, Seta Knop, Ana Geršak

19.30 Hibridi v divjini (branje): Davorin Lenko, Nina Dragičević, Primož Čučnik, Erica Johnson Debeljak, Matjaž Zorec, Jernej Županič, Gal Grobovšek

Sreda, 15. april 

18.00 Kratki stiki 1: Urša Majcen & Katarina Morano

19.00 Literarni hibridi v teoriji in praksi (pogovor): Erica Johnson Debeljak, Matjaž Zorec, Silvija Žnidar

20.30 Poskusne formatke (branje): Tatjana Plevnik

Četrtek, 16. april

18.00 Kratki stiki 2: Andrej Tomažin & Kazimir Kolar

19.00 Posadizem ali kako sem se naučil nehati skrbeti in ljubiti hibride (predavanje): Jezdeci vsebine

20.30 Muzikačaka (glasbeni nastop): Sara Korošec

Petek, 17. april

18.00 Kratki stiki 3: Primož Čučnik & Andrej Štular

19.00 Pogled v delavnico: Andrej Štular

19.30 Moj pisalni stroj je lahko hibrid (branje prepišnega hibrida)

20.00 Mešančki vseh vrst (zaključek festivala in druženje)

VEČ O DOGODKIH

Pogled na »križance izkustva, mišljenja in literature«: hibridni žanri med teorijo in prakso (okrogla miza)

Tragikomedija, fragmentarni roman, znanstvena fantastika, poetična drama, esej. Memoari? Morda avtofikcija? Hibridi obstajajo že od nekdaj in privzemajo raznovrstne podobe, razpete med vsebino in obliko oziroma med žanri in vrstami/zvrstmi, o čemer je podrobneje pisal Marko Juvan v delu Hibridni žanri (LUD Literatura, 2017), pri katerem si izposojamo izraz »križanci izkustva«. Je izraz torej zgolj priročen krovni pojem za široko skupino vseh tistih literarnih oblik oziroma žanrov, ki se jih ne more reducirati na strogo kategorijo »roman«, »drama«, »poezija«?

Literarna dela so že od nekdaj prehajala takšne in drugačne meje, vseeno pa marsikatera oznaka ostaja zunaj sistema COBISS in tržnih mehanizmov. Ali je črta med črticami in romanom res vselej jasno prepoznavna? Kaj pa med esejem, študijo in romanom? In kako to vpliva na trenutni sistem literarnih nagrad? O tem in še čem se bodo pogovarjale Nina Dragičević, Seta Knop in Ana Geršak.

Hibridi v divjini
Branje iz hibridnih del domačih avtoric in avtorjev. Nastopili bodo Davorin Lenko (Goli objem), Nina Dragičević (Nemogoče), Primož Čučnik (Osel in senca), Erica Johnson Debeljak, Matjaž Zorec, Jernej Županič (Navade in uzance) in Gal Grobovšek (Džez pank).

Kratki stiki
»Vse bi dal vsaj za kratek stik,« pravijo Big Foot Mama, zato bodo tudi letos v prostor Prepišnega uredništva vstopile dvojice ustvarjalcev in premišljevalcev hibridne literature. Njihovi pogledi se bodo na kratko staknili in po možnosti tudi zaiskrili. Dvojice so: Urša Majcen & Katarina Morano, Andrej Tomažin & Kazimir Kolar, Primož Čučnik & Andrej Štular.

Literarni hibridi v teoriji in praksi (pogovor)
Erico Johnson Debeljak poznamo kot pisateljico, ki piše avtofikcijska, avtobiografsko obarvana in esejistična dela, približala pa se je tudi že žanru kriminalke. Matjaž Zorec piše poezijo, ki se spogleduje s filozofijo in kritično mislijo, njegov romaneskni prvenec pa daje vtis poetičnega romana. Oba sta torej vajena rokovanja s hibridnimi zvrstmi, o čemer bomo spregovorili na tem dogodku. Ker se oba z literaturo ukvarjata tudi strokovno, se bomo najprej podali v teoretske vode ter preučevali smiselnost kategorizacij, razčlenili lastnosti, možnosti in potenciale hibridnega pisanja, nato pa bomo zapluli v »empirične« vode ter od avtorjev izvedeli, kako poteka pisanje »težko določljivih del« v praksi. Pogovor bo vodila Silvija Žnidar.

Poskusne formatke (branje)
Tatjana Plevnik je lani pri LUD Literatura izdala zbirko kratkih zgodb Poskusni svetovi, ki vključuje mnoge žanre, tudi čisto avtorske. Prebrala nam bo nekaj zgodb in ob njih spregovorila o svojem odnosu do hibridne literature, predstavila pa bo tudi nekaj tekstov iz nastajajoče antologije kratkih zgodb, pisanih v neliterarnih formatih, ki jo ureja Suzana Tratnik, Tatjana Plevnik pa je prispevala prvi idejni zamah. Formatke so kolektivni projekt, pri katerem sodeluje več avtoric in avtorjev: Alex Kama Devetak, Lidija Dimkovska, Leonora Flis, Mojca Fo, Mirjam Gostinčar, Samanta Hadžić Žavski, Tjaša Hrovat, Polona Ješelnik, Darka Lampič, Dominik Lenarčič, Saša Novak, Karmen Petric, Tatjana Plevnik, Katja Rade, Rok Sanda, Nataša Skušek, Tanja Špes, Suzana Tratnik in Janja Vidmar.

Posadizem ali kako sem se naučil nehati skrbeti in ljubiti hibride (predavanje)
Fredric Jameson je zapisal, da je utopija sestavni del vsake radikalne politike. Je torej znanstvena fantastika lahko revolucionarna? V ta namen raziskujemo pamflete Juana Posadasa, pravcate hibride med literarno fantazijo in ideologijo. Kje se končajo slutnje literatov o svetovih ‘tam zunaj’ ‒ in kje se začne revolucionarni komunizem? Kot je na smrtni postelji vzdihnil Steve Jobs, avtor znamenitih hibridnih naprav: »Wow, oh wow!«

Doktor Bare-ass-ovsky in kolega Maximus sta člana kolektiva TFF 12. Tekom leta prispevata k društvenemu literarnemu presečišču (jez)deci vsebine, na vsake toliko pa se pojavita tudi v javnosti in predavata o temah, za katere bi bilo najbrž bolje, če bi jih zgodovina pozabila.

Muzikačaka
Poslušali bomo glasbeni nastop haloške glasbenice, zvočne umetnice in performerke Sare Korošec, ustvarjalke projekta Muzikačaka, ki pravi: »V svoji glasbi nočem prikazovati samo idealiziranih in izmišljenih Haloz, slik za turiste, kjer je vse samo lepo. Ker ni tako. Ker je tudi težko, ker je tu tudi onesnaževanje, spreminjanje okolja, zaprtost, ker vinogradi prinašajo tudi nevzdržne ekonomske sisteme in vplivajo na naravo, ker vino ni samo veselje. In obenem nočem govoriti o Halozah kot samo o bedi, nerazvitosti in revščini, kot to pokrajino pogosto razumejo tisti, ki gledajo samo od zunaj. Skozi glasbo hočem pokazati, da to okolje ne more biti povzeto z enim jasnim usmerjenim stavkom, ampak je kompleksen preplet osebnih zgodb, zgodovinskih kontekstov, naravnih in ekonomskih sistemov ter kulturnih tradicij, ki se ves čas spreminja. In da moramo postopati previdno in zavestno.«

Pogled v delavnico (predstavitev)
Andrej Štular, ki je med drugim zaslužen za Ostre ritme, izvirno vizualno interpretacijo poezije Srečka Kosovela, nas bo popeljal v svojo delavnico in prikazal svoj delovni proces, ki se giblje med stripom, ilustracijo, besedo, tipografijo, kolažem, najdenimi materiali in še čim. Morda nas čaka tudi kratka impro delavnica iz naključno izbranega materiala!

Moj pisalni stroj je lahko hibrid
Ozrli se bomo k nadrealistom in postopku »slastni mrlič«, zato bo ves čas med festivalom na voljo pisalni stroj, na katerem bodo lahko vsi obiskovalci in obiskovalke ustvarjali skupno hibridno literarno delo. Novi literarni hibrid bomo slavnostno prebrali na sklepnem večeru festivala!

Mešančki vseh vrst
Ko se bomo po celem tednu že dodobra hibridizirali, bo čas še za svežo mešanico večera z glasbo, druženjem in dobrotami naših sponzorjev. Tudi kakšno presenečenje nas morda preseneti.

Festival Prepišno uredništvo je del projekta Bralna kultura, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sponzorji festivala so družba TAM-TAM, okrepčevalnica Abi Falafel, slaščičarna Domača peka in fritz-kola.