20. decembra 2019

ko te razgnezdi človek

štiri pesmi

Dejan Štiglic

ko te razgnezdi človek

včasih bi bil
vesoljec

potreben, da
razkosa človeka

, namesto da

E.T. kliče domov brez
4G+ povezave.

ljubim te, .si

zelena, ki te
cepim

, moja si –

do strasti, ki
boža korak

v abstinenco
in

armageddon.

kot dež napove Sonce

otopelo je
spektakularno

, boli samo
zmeraj –

nasmehnila je
frazo

brezčasnega,

samo zato, da me je počrnila

v
odprt konec.

ne morem ti reči zakaj ogenj ne poteši

odneham
z najboljšo
od

preciznosti
, zvrtan iz

glasu – v,
med,
ob,

za.

urgentno vidim
(brez okusa)
nov zorni kot

okoliščine

, položene počivat.

mogoče se takrat, ne
zdaj,
življenje odvozla
in

razuganka.

O avtorju. Dejan je samostojni čečkač, ki ne zna pisati o lepih stvareh. Njegov talent leži v obračanju svetlobe na glavo. Je robot, ki je kreatura mesa in kosti. Včasih zapiše laž; nato jo samocenzurira v abstrakt. Verjame, da je nemogoče samo izraz lenobe. Nima veliko navdiha, ima pa disciplino. Piše, ker … →

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

April

Jerneja Vrabič

(Branje, < 1 min)

Odkar smo zamenjali okna, tako tesnijo, / da ne slišim ptičjega petja.
*

Tjaša Škorjanc

(Branje, 2 min)

Biti eno – dvoje eno – z bitji vseh prekatov, / le da bi se jih kasneje bala.
Moje pesmi nimajo naslovov

Urška Bračko

(Poezija, 1 min)

veste, to je bila včasih Ajdovščina / ker je bilo tam polje z ajdo