NEKAJ

NEKAJ ni v redu z
 Menoj, si pravim, nekaj je
 Narobe

 Ko ponoči hodim po ulici, ko
 Tečem do vhoda bloka, ko

 Me prehiti tista skupina fantov
 S kapami, potisnjenimi nizko na čelo,

 Zavzdihnem od olajšanja, zavzdihnem
 Od olajšanja,

Odpel mi je hlače, nekaj je bilo
Narobe, a jaz sem videla le listje

Dreves in njegove ustnice in zobe in
Bilo mi je slabo.

 Hitreje moram mimo
 Tega bloka, hitreje moram mimo
 Tega parkirišča, moram

 Priti do luči, moram
 Priti do luči, moram
 Dihati, moram si govoriti,

 Da je vse tako kot prej, da je
 Vse tako kot prej, moram se smehljati

 In vse bo
 Izbrisano.

Ko sem šla na policijo, so me vprašali:
 In nohti? Potrebovali bomo

 Nohte za test
Resnice.

Nekaj ni bilo v redu z menoj,
Kako sem lahko vedela, kaj se je

Zgodilo?

Nekaj ni bilo v redu z menoj,
 Aparati ne
Lažejo.

Moje oko je Kirkino mogočno
 Oko, tu je
Dokaz, sem
Rekla.

Toda obrnili so mi hrbet, pokrili
 Ušesa
In
 Se odločili:

(Kako
Pravijo ženski v
Tvoji državi?)

Nires: tega
 Ni nameraval,
 Rad te ima,
 Morda gre skozi težko
Obdobje,
Neni res,
 Nobenega dokaza nimaš.
 A si morda pila?
Zakaj se nisi upirala?
 Zakaj nisi vpila?
Zakaj nisi zbežala?
 Če si ga poznala, potem ni bil neznanec, temveč
 Fant.

Nič se ti ni zgodilo,
Nič, nič, nič,
To povej,

Če te kdo vpraša.
Nikomur ni treba
Nič vedeti.

 Hitreje moram mimo
 Tega bloka, hitreje moram mimo
 Tega parkirišča, moram

 Priti do luči, moram
 Priti do luči, moram
 Dihati, moram si govoriti,

 Da je vse tako kot prej, da je
 Vse tako kot prej, moram se smehljati

 In vse bo
 Izbrisano.

Moj odnos z
Oblastmi se je

Omejil na:

 Ničesar,
 Ničesar
 Ne moremo
 Storiti,
 Sami ste si
 Krivi.

In ko ponoči hodim po aleji,
 Slišim tvoje ime,
 Svoboda,

Ko gre tista skupina fantov
Mimo mene,
 Slišim tvoje ime,
 Svoboda,

Ko
Moje noge zalije
Kri,

 Šepetam
 Svoboda.

© Cartea Românească Publishing, Bukarešta, Romunija.

Prevod: Leonard Ciocan in Klemen Lah