Kanglica
Nevenka Miklič Perne
V takih tihih dnevih
nimam vere.
Velika ploščad,
na njej betonski
občutek,
da ni konca.
A kdo zase misli, da piše slabo?
Vedno sem sledila
nemiru v sebi,
kam vse te to pripelje,
in vedno nazaj.
*
Čas se je ustavil
v mehki
krožnici
tvojega očesa.
Nekje podirajo gozd,
nekdo teče za zdravje,
v nekaterih domovih
ni nič smiselnega,
ampak, glej,
čas zdaj stoji in se kopa
v tvojem
čistem očesu.
*
Kanglica sem,
ki zalivam
dve rožici.
A ni to lepa misel?
Zakaj bi hotela biti
dež ali zemlja
ali sonce samo?
(To te hitro pripelje k psihiatru.)
Tudi seme je nekdo drug.
Kanglica sem,
moja edina naloga je,
da vzdržim vso to
vodo.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.