Avto Lile Prap

Lila nima nikakršne zveze s poezijo,
ker je tako sveta umetnica,
da reče skupaj s Šalamunom:
»Marš smrt, prasica!«
Lila je tista slikarka,
ki nariše žirafi vrat
čez dve strani v knjigi
in jo njen mladič vpraša,
kako se oglaša mama v japonščini.
In Japonci potem takoj naredijo risanko
z glasom žirafje mame
in Lila jih ima polno stanovanje –
Japoncev namreč.

Lila mi je,
ko je bila še Miša,
v naročje poklonila
temno rdečo katrco,
samo zato, ker sem bil Borijev prijatelj –
on pa mi je nekoč,
ko sva igrala košarko,
narisal karikaturo Kafke,
da nisem bil preveč žalosten,
ko mi je zabil enajst košev,
jaz pa njemu niti enega.

V katrco sem tuintam spravil štiri ženske,
dva moška in dva bicikla,
in ko smo se peljali mimo policaja ob cesti,
smo ugasnili luči in mu strumno salutirali.

Avto me je kasneje, z bodočo ženo,
odpeljal na pokopališče v Pariz,
da bi si ogledala Baudelairov grob
in se vrnila domov,
in to samo zato,
ker mi ga je podarila Lila Prap.

Baudelaire je napisal
Pesem o albatrosu,
v kateri je poet podoben gospudu zraka,
jaz pa sem napisal pesem,
v kateri ima avto ime Lile Prap.