Katja Božič
Katja Božič (1974) se v službenem času posveča besedam, ki dišijo po pravnih oksimoronih, lep kos preostanka pa na vse mogoče načine besedam, ki živijo v drugih svetovih. In zbira njihove odtise za čas, ki bo tekel počasneje. Ni še izdala pesniške zbirke in ni še posadila drevesa. Podkupljiva je za svetlobo poletnih predvečerov in bele frezije ter skrajno naivna do ljudi, ki znajo gledati v oči in poslušati tišino. Rada ima družbo nalivnih peres, fotoaparatov in ljudi, ki namesto roke ponudijo objem.
