Urbana

Tjaša Breznik

zmeraj pridejo ob nepravem času
rečeš resno
(ne bom vam povedala o kom govori)
vem da imaš privide
ko se za to odločiš
čez zenice se ti
sprehodijo podobe in
če si dobre volje
si izbereš eno za
navdih
veš da si želim odkriti pravilo
(kako določene stvari delujejo)
kar mi vsakič znova
spodleti (to je obupno)
(ne zavidaj mi te naivnosti)
dobiva se v lokalu
kakor vedno ko nisi
sam doma in tvoje
novice niso moje novice
lahko le strmiva v
žličke ob skodelicah
v njih uzrem najina
pomanjšana popačena
obraza na katerih
rastejo sončna očala
da izpadeva bolj resno
in da molk ni dolgočasen
vprašam se kaj je
človek brez dodatkov
komaj kaj

O avtorju. Tjaša Breznik, ljubiteljica literature, navdušena improvizatorka, članica lokalnega turističnega društva v domačem kraju, zagreta wwooferka (prostovoljka na ekoloških farmah v tujini) in podpornica kulture ter umetnosti v širšem smislu. Trenutno v fazi med končano gimnazijo Poljane in študijem spoznava, kako ubesediti raznosti okoli sebe. Vodičanka, ki rada potuje, francosko govoreča couchsurferka, ki ji preferenca ostaja materni jezik.    … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V njeni odsotnosti

    Lucija Stupica

    prazni prostori so vedno glasni

  • Vročinski val

    Tomislav Vrečar

    Kalna zrkla ogorkov na promenadi,
    ustnice, ki tako rade zibajo korake.

  • utečenost

    Tadeja Logar

    so pa še vedno trave so pa še vedno deblaki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami