Urbana

Tjaša Breznik

zmeraj pridejo ob nepravem času
rečeš resno
(ne bom vam povedala o kom govori)
vem da imaš privide
ko se za to odločiš
čez zenice se ti
sprehodijo podobe in
če si dobre volje
si izbereš eno za
navdih
veš da si želim odkriti pravilo
(kako določene stvari delujejo)
kar mi vsakič znova
spodleti (to je obupno)
(ne zavidaj mi te naivnosti)
dobiva se v lokalu
kakor vedno ko nisi
sam doma in tvoje
novice niso moje novice
lahko le strmiva v
žličke ob skodelicah
v njih uzrem najina
pomanjšana popačena
obraza na katerih
rastejo sončna očala
da izpadeva bolj resno
in da molk ni dolgočasen
vprašam se kaj je
človek brez dodatkov
komaj kaj

O avtorju. Tjaša Breznik, ljubiteljica literature, navdušena improvizatorka, članica lokalnega turističnega društva v domačem kraju, zagreta wwooferka (prostovoljka na ekoloških farmah v tujini) in podpornica kulture ter umetnosti v širšem smislu. Trenutno v fazi med končano gimnazijo Poljane in študijem spoznava, kako ubesediti raznosti okoli sebe. Vodičanka, ki rada potuje, francosko govoreča couchsurferka, ki ji preferenca ostaja materni jezik.    … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zoper metaforo

    Nikolai Duffy

    nagon telesu pod vodo najprej veleva zadržati dih, dokler nivo kisika ne pade tako nizko, da telo začuti skorajšnjo smrt in, samo sebi navkljub, zajame dih

  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom