Trilogija žalosti

Žalost, prvič

Danes zapiši z malo začetnico
in pusti eno okno zagrnjeno.

Drugo odpri, da zamenjaš zrak,
ki je bil predihan, uporabljen.

Ta hiša bi lepo gorela.
Ko se enkrat poravnaš z obzorjem,
je vse videti mirno.

Žalost, drugič

Znoj se nabira nad obrvjo.

Vsakih pet minut ga je toliko,
da ga moram obrisati z vrhnjim delom dlani.

Poteg je hiter in nenaden.
Včasih me preseneti.

Na mobitelu utripa modra lučka.
Nekdo je mislil name pred 15 minutami.

Žalost, tretjič

Na primer: razlog za življenje je tudi odličen razlog za smrt.
Živimo iz navade. Tedaj se zavem, da sem prešla v poezijo.

Prideš, razrešiš, naročiš kavo, strmiš v dve objemajoči se ženski
zunaj na pločniku, ne loči vas niti okno, onidve se še zmeraj objemata
in ti ne poslušaš tistega nasproti, ki sedi tam, pripravljen za uporabo.
Vedno se vrneš k ženskama in
popolnoma nepomembno je, kaj rečeš ob koncu dneva.