Trilogija žalosti

Sara Fabjan

Žalost, prvič

Danes zapiši z malo začetnico
in pusti eno okno zagrnjeno.

Drugo odpri, da zamenjaš zrak,
ki je bil predihan, uporabljen.

Ta hiša bi lepo gorela.
Ko se enkrat poravnaš z obzorjem,
je vse videti mirno.

 

Žalost, drugič

Znoj se nabira nad obrvjo.

Vsakih pet minut ga je toliko,
da ga moram obrisati z vrhnjim delom dlani.

Poteg je hiter in nenaden.
Včasih me preseneti.

Na mobitelu utripa modra lučka.
Nekdo je mislil name pred 15 minutami.

 

Žalost, tretjič

Na primer: razlog za življenje je tudi odličen razlog za smrt.
Živimo iz navade. Tedaj se zavem, da sem prešla v poezijo.

Prideš, razrešiš, naročiš kavo, strmiš v dve objemajoči se ženski
zunaj na pločniku, ne loči vas niti okno, onidve se še zmeraj objemata
in ti ne poslušaš tistega nasproti, ki sedi tam, pripravljen za uporabo.
Vedno se vrneš k ženskama in
popolnoma nepomembno je, kaj rečeš ob koncu dneva.

O avtorju. Sara Fabjan (1992) je študentka psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekatere njene pesmi so bile objavljene v Locutiu, Poetikonu, Vpogledu, Primorskih srečanjih in Novem zvonu.  S pomočjo Gimnazije Bežigrad je izdala pesniško ‘“zbirko” Dnevnik nekega človeka (2011). Sodelovala je tudi pri natečaju Rokerji pojejo pesnike 9, kjer je njeno … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V njeni odsotnosti

    Lucija Stupica

    prazni prostori so vedno glasni

  • Vročinski val

    Tomislav Vrečar

    Kalna zrkla ogorkov na promenadi,
    ustnice, ki tako rade zibajo korake.

  • utečenost

    Tadeja Logar

    so pa še vedno trave so pa še vedno deblaki ostajajo v tleh kar je dobro ker so za nami