17. aprila 2020

Srcejedci

Katarina Ferk

Srcejedci z vranjimi grli
Pojejo v speči dolini
Šepetajoča žrela skrivajo v krtini
Čakajoč srca, ki bi jih požrli.

V pepelnatih ustih škržati lomijo peresa
In s pajkastimi prsti grizejo kar jim ne pripada
Ne cedi se med, krvava marmelada
Ko hlastajo in lomijo telesa.

Kradejo srca, ker svojega nimajo
S črvi v mrtvaških zobeh
Trgajo in počivajo.

Srcejedci drobijo barve očes
Pojejo ledene spomine v brbotajoči besedi
In grmadijo polno prasketajočih teles.

O avtorju. Katarina Ferk (1992, Ljubljana) je magistrica primerjalne književnosti in študentka doktorskega študija Humanistike in družboslovja na Univerzi v Ljubljani. Objavlja v slovenskem in angleškem jeziku, priznava pa, da poezija najlepše zveni zgolj v maternem jeziku. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Obrezovanje dreves

Amadeja Rek

(Poezija, < 1 min)

nikoli nisem vedela, / kako odrezati nekaj močnejšega od sebe
Nad rušo

Aleš Mustar

(Poezija, 1 min)

V resničnost me povrne / vreščanje vran, / ki ni prav nič prijazno.
April

Jerneja Vrabič

(Branje, < 1 min)

Odkar smo zamenjali okna, tako tesnijo, / da ne slišim ptičjega petja.

Srcejedci

Katarina Ferk

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!