Srcejedci

Katarina Ferk

Srcejedci z vranjimi grli
Pojejo v speči dolini
Šepetajoča žrela skrivajo v krtini
Čakajoč srca, ki bi jih požrli.

V pepelnatih ustih škržati lomijo peresa
In s pajkastimi prsti grizejo kar jim ne pripada
Ne cedi se med, krvava marmelada
Ko hlastajo in lomijo telesa.

Kradejo srca, ker svojega nimajo
S črvi v mrtvaških zobeh
Trgajo in počivajo.

Srcejedci drobijo barve očes
Pojejo ledene spomine v brbotajoči besedi
In grmadijo polno prasketajočih teles.

O avtorju. Katarina Ferk (1992, Ljubljana) je magistrica primerjalne književnosti in študentka doktorskega študija Humanistike in družboslovja na Univerzi v Ljubljani. Objavlja v slovenskem in angleškem jeziku, priznava pa, da poezija najlepše zveni zgolj v maternem jeziku. Živi in ustvarja v Ljubljani.  

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Nasvet

    Muanis Sinanović

    Ne navadi se nanj; / ne biti vajen prestola je blagoslov

  • Da ne bo pomote

    Vesna Liponik

    Parkiram med mizami, čim bližje svoji. Igor s kiviji že razklada, že bodo šli tipi prvo kavo spit, jih že vidim, pa kakega kratkega.

  • Balada in romanca

    Primož Čučnik

    Karantena je za mano, tvoj norec se jutri vrača v Ljubljano.

Izdelava: Pika vejica