položaj

Tadeja Logar

udobno se namestiš
usta si napolnil z vato
toliko si je natlačil da ob robovih skoraj sili ven
a si že navajen stisniti zobe za rezervirane prve vrste
prav dobro se sedi tukaj in skorajda tako prijetno je
kot na tistem temno zelenem fotelju v dnevni sobi stare mame 
ne veš zakaj se ti ravno zdaj izriše pod vekami 
a spomniš se kako ste se prerivali zanj
pred televizijo s temno rjavim okvirjem
kdove kdo je podedoval tisti fotelj
res čudno da si povsem pozabil nanj 
in na staro mamo ki je nosila čaj in piškote 
v aluminijastih posodicah na majajočo se mizo
vi pa ste se gnetli na tisti stol proletariata
kot bi bil rezerviran sedež v prvi vrsti
na nocojšnjem obeleženju nečesa 
zalotiš se da levi kotiček ust držiš nevarno više
skoraj bi pozabil na vato in se zasmejal
kot si se takrat ko si jo posedel na tisti temnozelni fotelj
in jo s prekrižanimi nogami naslikal na platno
nato pa sta se večkrat ljubila dokler ni šla v Madrid
ker si po večerih kot je nocojšnji prevečkrat ostajal
presedaš se da bi se udobno namestil
bi pa res lahko bilo prijetneje sedeti na sedežu
zaradi katerega si tolikokrat premaknil komolce 
bolj kot se popravljaš bolj te tišči
kartica z rezervacijo na tvoje ime
ki je v naglici nisi umaknil z žametnega sedišča
usedel si se nase da bi bil čim prej 
eden iz prve vrste nocojšnjega obeleženja nečesa
zdaj pa moraš slediti protokolu molčati in mirovati
čeprav se na potlačenih imenih
kljub vati v ustih neudobno sedi

O avtorju. Tadeja Logar (1994), študentka magistrskega študija slovenistike in anglistike, živi med Ilirsko Bistrico in Ljubljano. Kot študentka jezikov si gradi življenje na besedah, ki jih ima tako rada. Piše poezijo, z njo govori, živi in se uči živeti. Ljubi besede, podpičja, kavo in vse letne čase, še najbolj zimo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom

  • duhovna gverila

    Octavian Perpelea

    dobro je zdaj / ko je tišina / skoraj popolna