Po literarnem festivalu

Vsi so pohotni
po nekaj kozarcih
nekateri hočejo v posteljo
nekateri drug v drugega
vselej se nekdo napije in z nečim zaposli
nekdo vedno izgubi torbico
jaz se poženem v tvegan tek čez cesto po
cigarete ob polnoči
prisežem si, da ne bom več. Vsakič
po nekaj kozarcih
te moški in ženske označijo za lepega
stari pesniki potrebujejo pozornost
mladi pesniki želijo pretepsti stare pesnike
vsakič je isto

Med pogovorom o poeziji in umetnosti
se zdolgočasim
stopim ven in se podam na nočni lov
na cigarete
prdim skupaj s klošarjem pod koco –
ne morem pomagati temu človeku in izneveril sem se
svojemu krščanstvu –
veselim se tihega posedanja po
vročičnem pitju alkohola; ne veselim
se mačka – zjutraj moram
na letalo –
v resnici se ne veselim pisanja poezije
ne zares:
ne vem, zakaj bi si želel to prebrati
kaj šele kupiti v obliki knjige
nekdo ob meni se prepira po telefonu

Ah, Delhi, ti si takšna bolečina, vnetje, plesen
priložnost

Človeško življenje me dolgočasi, umetnost me dolgočasi
postanem zdolgočasen, tako zelo zdolgočasen

Siten sem in zoprn
ne morem se prebiti skozi ščit, ki ga imajo ljudje
okoli sebe in začenjam pogrešati Shillong
Shillong, to je bila vedno moč, s katero si vladal
meni:
tvoj privlak je globalen

Začne me skrbeti zaradi selfijev, ali bom plačan za
svojo umetnost
skrbi me zaradi zaposlenega na stranišču, ki
mi poda robček, ko se poščijem
ne skrbi me za ambient in okraske
ali mednarodne soareje
pogrešam majhne prostore, ki sem jim vladal:
da, jaz sem neuporaben plemenski kup dreka

Prevod: Aljaž Krivec