Lepega dne vsi kot april

Vlasta Žvikart Zaveri

Potem si izgubil Počasi a pretanjeno
si izginil za svojim zadnjim korakom
in spodvil glavo kot pretepena žival
Ko si šel sta bila morje in nebo zvita
v eno posteljo Razum se je blatil z
razumom Kot drevo upognjeno v svojo
zadnjo pomlad
Želela sem si tvojih blatnih čevljev
In sezula vse kar ni april
Vedoč da kamor koli boš šel bom
mračna senca tvojega tihega glasu
Ki me ni mogel ubiti niti nasititi Želela
sem si jih a zmeraj bosa gazila v
sneg Ker ni bilo zares Ker
lepega dne vsi kot april zaidemo na
drugo stran in odvežemo svoj čoln
Nisem vedela da ne more biti krivda
Svet od zunaj je ustvarjen Da te
umaže od znotraj Želela sem si
tvojih blatnih čevljev in sezula vse
kar ni april Potem si izgubil In ostala
je hiša ki jo je treba dokončati
Nobenega prostora več v tej bližini
Lepega dne vsi kot april
Prestopimo bregove Izgubimo smer
Kot voda ki jo ljubi morje
Vsakič bolj in bolj in
bolj

O avtorju. Vlasta Žvikart Zaveri (1977, Slovenj Gradec) išče odgovore med esejem in kratko zgodbo, med alopatijo in homeopatijo, med Indijo in sivino vsakdana, ter jih morda kdaj tudi najde v tistem dragocenem prostoru vmes, ki se mu reče Poezija.

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • v Tanzaniji ne vidiš losov

    Tom Veber

    v Tanzaniji ne vidiš losov / Rusije ne moreš prečkati brez ozeblin

  • Ich bin das Fernweh

    Sandra Erpe

    ker včasih ni pomembno, koliko je ura, ampak le, da jo bo nekdo zalil

  • Smeti

    Alja Adam

    Smeti se zajedajo v zemljo: stari čevlji, gume, železo, orodje, par ženskih škornjev, rumena žogica.

Izdelava: Pika vejica