26. julija 2019

Kult Vanuatu

Matija Sirk

Nabirali smo gobe
po jedrski katastrofi.

Sklanjali smo se
s prepotenimi hrbti
v senci bombnih gob,
v kislo rdečem soncu.

Pokala so naša podvojena vretenca.
Naše hitinjače so zoprno škripale.

A nabirali smo gobe
Nimamo izbire
Nabiramo gobe
Jesti je pač treba.

Radiacija predira naše lase
in teče skozi naše nohte.
Skozi oči pride v žile
in polzi do testisov,
ko jih primemo
v času testimonije.

Zaprisežemo se jim
velikim gobam na nebu

in molimo
z rokami še kar na jajcih
da jih bo radiacija
zanesla tudi k nam.

O avtorju. Matija Sirk je občasno študent, a vedno akademc. Če mu po aktivizmu ali poeziji ostane par minut časa, rad naredi kakšen izpit na FMF-ju. Objavljal je že v reviji Novi Zvon, ujel jagodni izbor Rdeče niti 2018, v verzih pa je klepetal na Poeziji v dialogu 2019. Največ se pesniško angažira preko pesniškega društva Psevdopoeti, s katerimi je … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Ligament

    Matej Krajnc

    (Poezija,  5 min)

    Padec Bastilje se ni nikoli enačil / z zgodovino. Tudi hrano je zavračal.

  • Moji prijatelji so črni ptiči

    Katerina Gogu

    (Poezija,  < 1 min)

    Moji prijatelji so črni ptiči / ki se zibajo na gugalnicah teras sesedajočih se hiš.

  • Pajki

    Lina Braša

    (Poezija,  < 1 min)

    Neka vprašanja brzijo po moji glavi, / se obešajo in spuščajo / kot pajki po pajčevini.

Izdelava: Pika vejica