26. julija 2019

Kult Vanuatu

Matija Sirk

Nabirali smo gobe
po jedrski katastrofi.

Sklanjali smo se
s prepotenimi hrbti
v senci bombnih gob,
v kislo rdečem soncu.

Pokala so naša podvojena vretenca.
Naše hitinjače so zoprno škripale.

A nabirali smo gobe
Nimamo izbire
Nabiramo gobe
Jesti je pač treba.

Radiacija predira naše lase
in teče skozi naše nohte.
Skozi oči pride v žile
in polzi do testisov,
ko jih primemo
v času testimonije.

Zaprisežemo se jim
velikim gobam na nebu

in molimo
z rokami še kar na jajcih
da jih bo radiacija
zanesla tudi k nam.

O avtorju. Matija Sirk je občasno študent, a vedno akademc. Če mu po aktivizmu ali poeziji ostane par minut časa, rad naredi kakšen izpit na FMF-ju. Objavljal je že v reviji Novi Zvon, ujel jagodni izbor Rdeče niti 2018, v verzih pa je klepetal na Poeziji v dialogu 2019. Največ se pesniško angažira preko pesniškega društva Psevdopoeti, s katerimi je … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Prostor

    Tjaša Škorjanc

    (Poezija,  1 min)

    daj, ne zamaščaj me dalje. predolgo sem te žejna v visečih komolcih, Prostor, brezslojnost, te živim skozi lojnico izložbenih oken, zvezana kot negiben ligament tvoje neznosne beline.

  • Tri pesmi

    Sara Nuša Golob Grabner

    (Poezija,  1 min)

    Ženske v moji družini imamo velik talent za opravičevanje ljudi, ki jim ni žal.

  • Béton brut

    Ines Žabkar

    (Poezija,  < 1 min)

    Ne znam živeti v dimenzijah / prostor-čas – / moje stanovanje / je poddimenzionirano.

Izdelava: Pika vejica