Konec svetlečih premazov na stvareh

Irakli Šarkviani

Čas – I

Osamljenost motorja v reaktivcu
v napetosti.
Neizgovorljiv strah pred stikom
s stvarmi in ljubimci
je minil.
To je konec romantične potke,
rimanih besed,
svetlečih premazov na stvareh,
deklic z ušesi kot vinsko listje
in žalosti v njihovih gazeljih očeh.
Vse to je minilo v modrooki pohlevnosti
socialističnega romanticizma.
Vrtnica je odcvetela
v atomsko gobo.
Mavgli je odrasel,
vstopil je v
betonsko džunglo ulic
s pištolo parabellumovko
v roki
in se poslovil
od deževnega gozda.
Prišel je preprosti čas
mnogih barv, ki gredo z roko v roki.
Čas, ko je treba naslikati
rdeče stvari rdeče.
Neusmiljen, strašljiv,
kot vsaka druga resnica –
Čas.

 

Goelro

Popolna stalinifikacija duše.
Pospešitev želje
in pozabljivi noj moje preteklosti.
Usoda je, precej podobno kot ljubezen, bidé upanja,
na milost in nemilost prepuščena Darwinu.
Prazna mavrica mojih besed
kot zbledela krizantema v debeli izdaji Balmonta
spominja na Wagnerja, na rumene galebe naše oddaljenosti
in na vislice.

Constantin Balmont, ruski simbolistični pesnik, ena od osrednih figur srebrne dobe ruske poezije (Op. prev.)

Prevod: Barbara Pogačnik

O avtorju. Pisatelj, pesnik in glasbenik Irakli Šarkviani – ki je bil kasneje znan pod psevdonimom Mepe (Kralj) – se je rodil v Tbilisiju 19. novembra 1961 in umrl leta 2006. Diplomiral je na Fakulteti za zahodnoevropsko in ameriško literaturo na Tbilisijski državni univerzi in leta 1989 objavil prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb Stare igrače, leta 1990 pa so njegove zgodnje pesmi in kratke … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • In, človek, kje si bil

    Luka Benedičič

    Ko si tu, čutim, da živim. A zares sem živ šele, ko sem priča tvoji počasni smrti.

  • Odgovornost

    Aleš Jelenko

    Moj bog se skriva v pisalu

  • Beg

    Suzana Rudić

    Praviš, da me ljubiš kot kadilo, z njegovim vonjem napravljaš pokoro grehom.