Konec svetlečih premazov na stvareh

Čas – I

Osamljenost motorja v reaktivcu
v napetosti.
Neizgovorljiv strah pred stikom
s stvarmi in ljubimci
je minil.
To je konec romantične potke,
rimanih besed,
svetlečih premazov na stvareh,
deklic z ušesi kot vinsko listje
in žalosti v njihovih gazeljih očeh.
Vse to je minilo v modrooki pohlevnosti
socialističnega romanticizma.
Vrtnica je odcvetela
v atomsko gobo.
Mavgli je odrasel,
vstopil je v
betonsko džunglo ulic
s pištolo parabellumovko
v roki
in se poslovil
od deževnega gozda.
Prišel je preprosti čas
mnogih barv, ki gredo z roko v roki.
Čas, ko je treba naslikati
rdeče stvari rdeče.
Neusmiljen, strašljiv,
kot vsaka druga resnica –
Čas.

Goelro

Popolna stalinifikacija duše.
Pospešitev želje
in pozabljivi noj moje preteklosti.
Usoda je, precej podobno kot ljubezen, bidé upanja,
na milost in nemilost prepuščena Darwinu.
Prazna mavrica mojih besed
kot zbledela krizantema v debeli izdaji Balmonta
spominja na Wagnerja, na rumene galebe naše oddaljenosti
in na vislice.

Constantin Balmont, ruski simbolistični pesnik, ena od osrednih figur srebrne dobe ruske poezije (Op. prev.)

Prevod: Barbara Pogačnik, Barbara Pogačnik