6. decembra 2019

Hiša za punčke

Maja Kranjc

Noter si postavila medvedka
in z narejenim obrazom,
z ukradenim glasom zagodrnjala.
V zibelko si položila dojenčka,
k svetlečemu licu si prislonila lutko,
da mu je z zvenečim cmokanjem zapela.
Pustila si, da sta figura v tvoji desnici
in figura v tvoji levici spojili ustnice.
Medtem sta ti dlani zadrhteli.
Ko so te poklicali, si igrače odložila,
obležale so, z obrazi obrnjenimi v tla.
Vešče in zbrano si jih premikala,
dneve si se igrala
življenje.

Sprehajaš se po mestu, skozi okna se
odpirajo zgodbe. Zgoraj joka otrok,
za bledo steno se dva prvič poljubita.
Nekdo pade in nikdar več ne vstane.
Skozi zidove hiš jih vidiš.

To si vadila, preigravala,
slutiš, da vse premika
ista roka.

O avtorju. Maja Kranjc je svojo ustvarjalno pot najprej začrtala z glasbo. Pri dvanajstih letih je z igranjem na flavto osvojila prvo nagrado na zadnjem jugoslovanskem tekmovanju v Črni Gori. Kasneje je obiskovala Šubičevo Gimnazijo in vzporedno Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Trenutno je diplomirana dramaturginja in diplomirana psihologinja, zaposlena kot specializantka klinične psihologije na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V času študija … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • Med časom in pokrajinami

    Aja Zamolo

    (Poezija,  1 min)

    vsak regrat / vsak komad / vsaka pokrajina // me najde / da prilepim pogled / na nič izbranega

  • NIANSII ekstrakt

    Dejan Koban

    (Poezija,  1 min)

    nikakor nimamo dovolj prijaznosti.

  • Prostor

    Tjaša Škorjanc

    (Poezija,  1 min)

    daj, ne zamaščaj me dalje. predolgo sem te žejna v visečih komolcih, Prostor, brezslojnost, te živim skozi lojnico izložbenih oken, zvezana kot negiben ligament tvoje neznosne beline.

Izdelava: Pika vejica