Hiša za punčke

Maja Kranjc

Noter si postavila medvedka
in z narejenim obrazom,
z ukradenim glasom zagodrnjala.
V zibelko si položila dojenčka,
k svetlečemu licu si prislonila lutko,
da mu je z zvenečim cmokanjem zapela.
Pustila si, da sta figura v tvoji desnici
in figura v tvoji levici spojili ustnice.
Medtem sta ti dlani zadrhteli.
Ko so te poklicali, si igrače odložila,
obležale so, z obrazi obrnjenimi v tla.
Vešče in zbrano si jih premikala,
dneve si se igrala
življenje.

Sprehajaš se po mestu, skozi okna se
odpirajo zgodbe. Zgoraj joka otrok,
za bledo steno se dva prvič poljubita.
Nekdo pade in nikdar več ne vstane.
Skozi zidove hiš jih vidiš.

To si vadila, preigravala,
slutiš, da vse premika
ista roka.

O avtorju. Maja Kranjc je svojo ustvarjalno pot najprej začrtala z glasbo. Pri dvanajstih letih je z igranjem na flavto osvojila prvo nagrado na zadnjem jugoslovanskem tekmovanju v Črni Gori. Kasneje je obiskovala Šubičevo Gimnazijo in vzporedno Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Trenutno je diplomirana dramaturginja in diplomirana psihologinja, zaposlena kot specializantka klinične psihologije na Pediatrični kliniki v Ljubljani. V času študija … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Trte in oljke

    Andraž Polič

    Tista topla domačnost doma, ko nekdo živi ob tebi in tebe zmanjkuje v polsnu. Tista mačka iz otroštva.

  • Nespečnosti

    Urša Majcen

    ježevci v klobčičih / zebre na pločnikih / svinje na krožnikih

  • Susurrus

    Špela Setničar

    še zdaleč ne razumem kdo pokrije koga v dneh samote

Izdelava: Pika vejica