Eta Carinae

1
Najmočnejša
eksplozija, ki postaja
zvezda hkrati s svojim
izginjanjem, vsebuje
vsaj dve zvezdi,
ki sijeta
neizprosno močneje
od sonca.

2
Vsaj dve zvezdi
sta dovolj, da s svetlobo
zapolnita vakuum
odsotnih teles –

3
(Ko dva svetova trčita,
nihče ne preživi.
In vendar:
nekaj se rodi.)

4
Zvezdi, ki sta trčili
pred svojim obstojem,
izgubljata in pridobivata
snov v izmenjanju
kril.

5
Evolucija in smrt
najinih teles
pomenita
izgubo površine,
stopnjevanje intenzivnosti
mesa.

6
Opomniš me
na števila, ki oživljajo
moj organizem v telo
brez sebe: tisto, zaradi česar
želim.

7
Druga zvezda (katera)
v prvi zvezdi (kateri)
povzroča nestabilnosti, ki
otežujejo napoved
in predvidenje vsega,
kar prihaja.

8
Svetloba, ki izide
iz trka, ni niti
sled površine niti
prostora, niti
misli niti telesa:
je tisto odsotno,
ki naju
poji.

9
Telesa niso,
kar se spreminja, temveč
kar čaka, da
se dotakne – da jih
dotik spremeni –

10
Intenzivnost, ki
traja, se odpre,
kadar se v trku dveh zvezd,
v krogu Eta Carinae,
čas ustavi sočasno
in umerjeno v jedru
obeh zvezd.

11
Neka zvezda drugi zvezdi:

vsak tvoj gib
je hrana
za svet, ki
nastaja –