Eta Carinae

fragment

Jan Krmelj

1
Najmočnejša
eksplozija, ki postaja
zvezda hkrati s svojim
izginjanjem, vsebuje
vsaj dve zvezdi,
ki sijeta
neizprosno močneje
od sonca.

 

2
Vsaj dve zvezdi
sta dovolj, da s svetlobo
zapolnita vakuum
odsotnih teles –

 

3
(Ko dva svetova trčita,
nihče ne preživi.
In vendar:
nekaj se rodi.)

 

4
Zvezdi, ki sta trčili
pred svojim obstojem,
izgubljata in pridobivata
snov v izmenjanju
kril.

 

5
Evolucija in smrt
najinih teles
pomenita
izgubo površine,
stopnjevanje intenzivnosti
mesa.

 

6
Opomniš me
na števila, ki oživljajo
moj organizem v telo
brez sebe: tisto, zaradi česar
želim.

 

7
Druga zvezda (katera)
v prvi zvezdi (kateri)
povzroča nestabilnosti, ki
otežujejo napoved
in predvidenje vsega,
kar prihaja.

 

8
Svetloba, ki izide
iz trka, ni niti
sled površine niti
prostora, niti
misli niti telesa:
je tisto odsotno,
ki naju
poji.

 

9
Telesa niso,
kar se spreminja, temveč
kar čaka, da
se dotakne – da jih
dotik spremeni –

 

10
Intenzivnost, ki
traja, se odpre,
kadar se v trku dveh zvezd,
v krogu Eta Carinae,
čas ustavi sočasno
in umerjeno v jedru
obeh zvezd.

 

11
Neka zvezda drugi zvezdi:

vsak tvoj gib
je hrana
za svet, ki
nastaja –

 

*
Nobene bolečine
in nobenega drevesa,
ki bi raslo skozi te
astralne oči:Nekdo sanja nekoga, nekdo
izmenično prehaja v svet,
koliko večji od vsega sveta –
a ki ga ne pozna –nežne in usmerjene geste nosim,
izrasle globoko v ožilju
kresnic, ki jih bljuvajo črke,
alkalne in skrite, in Tinisi del sveta, ki rojeva nasilje.
Iskati to bi bilo nemogoče –
kot jezik –
ampak najti tonaznanja dobo, v kateri
iste svari ne bodo iste, v
kateri sem slep od neba:
a le ta slepota me

prepozna.

O avtorju. Jan Krmelj (1995) je gledališki in literarni ustvarjalec. Odpira prostore za uprizoritve in besede. Trenutno pripravlja svojo drugo knjigo pesmi in predstave Triadni balet, Antifone ter Ultimo corpo.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • kletka v živali

    Livia Ştefan

    dobre so / te slane palčke / jem jih in mislim / na otroke ki nimajo kaj jesti

  • v kontekstu

    Aleš Jelenko

    bodimo iskre / ni ni lahko / bdeti nad časom

  • duhovna gverila

    Octavian Perpelea

    dobro je zdaj / ko je tišina / skoraj popolna