Ostanki
Immanuel Mifsud
Videl sem bistro vodo, ki je tekla med drevesi
in nosila ostanke moje matere.
Od daleč so jih prinesli:
ledeni veter, ki brije čez njen grob,
viharniki, ki iščejo oddaljeno kopno,
veseli delfini,
močni valovi,
ledene reke, ki sekajo gore
in počivajo v dolinah.
Bistra voda je elegantno tekla med drevesi,
ki so stoletja čakala na moj prihod.
In ko sem prišel, sem videl, kako se mi bistra voda bliža
in nosi ostanke moje matere: kosti, lase,
njeno modro obleko z belim vzorcem,
koščke in kose njene krste,
ki smo jo kupili za sto lir,
nekaj omotičnih črvov, ki so se gostili na njej.
Med umivanjem nog v bistri vodi
sem čutil ostanke, ki so se zadevali obme,
se prišli spočiti prav pod mene,
me gledali v oči,
ne vem, če so ujeli moj nasmeh:
morda so ga imeli za izraz zadovoljstva
ali pa so ga imeli za znak, da je konec že blizu
in so me prišli poklicat, da zdrsnem v vodo.
V sodelovanju z avtorjem iz angleščine prevedel Peter Semolič

Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.