LUD Literatura

nimam vedenja o čemerkoli, kakor ti, ervin,

Irena Rozman

nobene osebne ali sploh katere zgodovine,
ne logike zaporedja,
ne obsežnih arhivov tega in onega,
le nelocirano pramodrost izposojenih celic,
le skrivno, prepuščeno jedro,
ki beleži nespoznavnost celote
in spušča zapise po vodi, po vetru
– in ko mi rečeš: ves ta svet in kozmos v celoti
je ena sama neprekinjena smrt,
gomazeča veriga plenjenja žretja uničenja –
ti narišem podobo: bog se veličastno igra,
samega sebe prši v eksplozijah
tako silno, tako sveto natančno,
da minljivost ne obstaja,
le večna svatba presvetljenih atomov
in katerakoli bolečina razkroja
je neznatna malenkost v razkošju sfer

O avtorju. Irena Rozman (1967, Ptuj). Diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, rada gostuje v poeziji.

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Ajda Šoštarič

    CSI Miami s tabo na kavču / 5 za polnjene žepke z marmelado / kako fejst je bil David Caruso

  • (S)nežne pesmi

    Esad Babačić

    Nekateri ljudje imajo res dober smisel / za nesmisel.

  • Kakor anevrizma

    Alen Golež

    Le dobra stara Pam iz polietilena je nesmrtna, / nerazgradljiva, / večna nočna mora zmedenega šovinista Steva.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.