Gozdarski pravilnik

Preden si odšel,
si v mojem gozdu označil drevesa,
ki jih moram posekati.

Skrbno si prebral gozdarski pravilnik,
preveril podatke tudi v starejših izdajah
in začrtal jasne simbole na deblih.

Nabrusil si sekiro in preizkusil ostrost
na brezi, ki je rasla na začetku gozda.
Čudila sva se nežnosti, s katero je padla.

Skupaj sva obhodila meje posesti,
da bi se izognila morebitnim težavam s sosedi.
Ko si odhajal, si mi podal sekiro z zaupanjem v očeh.

Dolgo časa me ni vleklo na sprehod.
Vmes si me nekajkrat poklical, vendar me po gozdu nikoli nisi povprašal.
Čakal si, da ti sama povem, da je opravljeno.

Potem sem se nekega dne le odpravila in iskala tvoja znamenja.
Povsem naravno se je gozd v tem času razrasel v goščavo
in zaman sem tavala do večera.

Na koncu sem kar na slepo posekala olesenelo tiso
in nekaj bodečega grmičevja, ki je raslo na poti.
Peklilo me je, da pravzaprav nisem imela pojma, kaj delam.

Vem, da te v moj gozd ne bo več nazaj,
in da zato ne bi bil jezen, če bi to izvedel.
Skrbi me le, kaj bodo rekli tisti, ki pridejo nabirat les za tabo.