Čeprav je Sabina Kosmačev tretji roman, ga je treba razumeti kot drugi roman v neki seriji, začeti z Varnostjo (2012), saj psevdonimski prvenec Hvalabogu (2006) predstavlja stilsko neko povsem drugačno, bolj jedko historično adaptacijo novozaveznih zgodb o Jezusu, z naslednjima dvema romanoma pa je Kosmač v romanopisje neposredno vnesel večino lastnosti kratkih zgodb, pisanih na podoben in sebi lasten način vse od prve objave leta 1987 v Mladini.Preberi

Izrazna forma, ki si jo je Peter Čeferin izbral za »prikazovanje« svoje življenjske poti, verjetno ne ustreza nobeni izmed znanih literarnih zvrsti. Za silo bi lahko govorili o črticah, spominskih kolažih, še bolj pa – s pomočjo likovnega jezika – o skicah. Ne preseneča torej, da se je avtoportretnemu zapisu (pa še to le pogojno rečeno), ki se ga drži zeitgeistovski vonj po egotripu, pridružil tudi ilustrator Izar Lunaček. Duhovite in inteligentne ilustracije sicer nePreberi