Boris A. Novak v svojem obsežnem pesniškem opusu, ki se kot reka vije od svojega avantgardno-eksperimentalnega izvira do uporabe klasičnih form, med seboj združuje, pod svojim zaščitnim geslom, sinestezijo zvena in pomena. Plodovito pesniško popotovanje, ki prehaja vse od igrivosti ter čudenja ob lepotah sveta do spoprijemanja z avtopoetološkimi/etičnimi problemi ob grozi sveta, Novak zaokrožuje s svojim življenjskim projektom, »eposom« Vrata nepovrata. V njem je po eni strani opaziti tako odmeve avtorjevega zrenja sveta iz mladostne pesniške zbirke Definicije (2013) kot tudi motive ter tematiko, zapisanePreberi