Kakšnemu literarnemu proizvajalcu ali porabniku bi se ob ošvrku Krajnčeve produkcije kaj hitro utrnilo, da je avtor poetično inkontinenten, morebiti celo kronično. O njegovi hiperprodukciji priča preko petdeset samostojnih knjižnih naslovov, od tega vsaj polovica avtorskih del, zato naj mi bo odpuščeno, da je pričujoča ocena obremenjena s svojim časovnim zamikom. Kakopak ne govorimo o ostarelem književniku na koncu svoje poti, temveč se zdi, da je Krajnc (1975) svoj besedni stroj komaj dobro zagnal na polnePreberi

Če bi glavnega junaka kratkega romana Balada za bencinsko s sirom, ki ga je med platnice ujel prekaljeni prozaist in pesnik srednje generacije, Matej Krajnc, morali orisati v kratki sapi, bi ga vpeti v hiperkapitalistične nazore prav gotovo mnogi imenovali za sovražnika številka ena današnje družbe, lenuha namreč. Da, protagonist, ki je obenem prvoosebni pripovedovalec, se kljub tridesetim letom in čez povsem namerno cele dneve prepušča udobju brezdelja ter živi na račun lastnih staršev. KoPreberi