Morale nihče ne ščiti bolj kot tisti, ki skrivaj krši zakone.

Trend pretežno zasebnega financiranja literature je zastrašujoč zato, ker ne skrbi več za ustvarjanje in vzdrževanje javnega prostora dialoga. Namesto tega se kompleksnejše pisanje čedalje bolj zapira v slonokoščene stolpe in univerzitetne mehurčke, kjer bo dostopno samo še tistim, ki si bodo to lahko privoščili.

Človeka zagrabi, da bi porekel: kriza je že od nekdaj. Po Norbertu Mecklenburgu kriza trenutno izhaja iz dejstva, da je neoliberalističen svet leposlovje izrinil »z več kot dvestoletnega osrednjega položaja kulture v marginalnega«, s tem pa je očitno postalo zasebna stvar. Medijska in prireditvena kultura sicer ponujata več literature in umetnosti kot kdaj koli, vendar pa naj bi tradicionalni vrednostni sistemi, v katere sta vključeni, izgubili veljavo in postali manj zavezujoči. To je tako rekoč kulturni teren, na katerem uspeva oziroma neuspeva kritika. Konkretna ugotovitev zveni podobno:Preberi