Prizme poezije
12. Prepišno uredništvo 2024
Prizme poezije
20.–23. maj 2024
Naš literarni prostor se lahko pohvali z velikim številom kvalitetnih pesnic in pesnikov, nekateri bi celo rekli, da smo »narod poezije«. A kakšna je v resnici recepcija zbirk pri bralstvu, kako pesmi, ki pridejo od avtorjev_ic, zaživijo med publiko? Letošnje Prepišno uredništvo, ki bo posvečeno tematiki poezije, se želi ukvarjati z raznoraznimi vprašanji, ki se porajajo okoli produkcije in recepcije slovenske poezije. Zanimalo nas bo, kako sami ustvarjalci_ke doživljajo stanje knjižnih izdaj na trgu, kakšni so pogoji za ustvarjanje zvrsti. Ali poeziji upada priljubljenost? So bralci_ke bolj zainteresirani za romanopisje oziroma prozo nasploh? Če so, zakaj? O poeziji se rado govori, da je teže razumljiva, bolj hermetična, kriptična. Ampak ali to drži? Je za to odgovoren kritiški diskurz, »napačno« predstavljanje poezije javnosti? Na Prepišnem uredništvu se bomo seveda posvečali tudi načinom, kako pesmi zaživijo med svojimi bralci_kami. Pretresali bomo pomen festivalov, antologij in pesniških branj – jih je dovolj, premalo, bi morali obstajati v drugačnem formatu? Kaj pomenijo te oblike promocije, objav in dogodkov za same avtorje_ice in za samo publiko? Seveda ne bomo mogli mimo dejstva, da je bila na Frankfurtskem knjižnem sejmu, ko je kot častna gostja nastopila Slovenija, v fokusu prav poezija. V tem kontekstu si bomo zastavljali vprašanja o tem, kako slovenska poezija uspeva v tujini, ali je dovolj prevajanja in zastopana v drugih državah. Posebno pozornost bomo namenili tudi prvencem, saj so poseben pojav, s katerim pesniki_ce prvič vstopajo v literarni prostor – poraja pa se vprašanje, koliko založbe dandanes še tvegajo s prvenci, jih objavljajo. Na letošnjem Prepišnem uredništvu želimo vsekakor dodobra pretresti družbene in tržne pogoje poezije, preučiti njene različne pojavnosti in oblike, raziskati njena življenja med bralstvom. Predvsem pa, kar je morda najbolj pomembno, širiti naklonjenost do pesmi, jih brati, pošiljati naprej v svet.
Kot založba, ki vsa leta redno izdaja izvirne pesniške zbirke, objavlja poezijo v reviji Literatura in v spletnem mediju ter prireja pesniška branja, smo ugotovili, da je skrajni čas tudi za bolj poglobljeno debato o poeziji in njenih življenjih. Na dogodkih, ki bodo potekali v LUDi knjigarni na Trubarjevi 51, bomo o poeziji spregovorili s pesnicami_ki, bralkami_ci in prevajalkami_ci. Povabili jih bomo k »nakratkim«, seriji kratkih predavanj, se prepustili branju iz prvencev, uživali v pesniško obarvanih glasbenih nastopih, doživeli posebno edicijo Poezije na podlago, na delavnici pa se bo mogoče preizkusiti tudi v pisanju lastne poezije. Na letošnjem Prepišnem uredništvu bo torej poezija, kot bi jo usmerili skozi prizmo, zažarela v vseh barvah spektra. Poezija je povsod: sledite zajčku na zidu!
Vstop na festival je prost. Število sedežev je omejeno.
Med festivalom so knjige LUD Literatura na voljo po akcijskih cenah.
Podoba festivala: PikaVejica
Organizacija: Veronika Šoster, Gregor Podlogar, Silvija Žnidar
Festival Prepišno uredništvo je del projekta Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
PROGRAM
ČETRTEK, 16. maj
20.00 Uvertura v Prepišno uredništvo: Tko Kot Tok (Primož Čučnik, Ana Pepelnik, Tomaž Grom)
Primož Čučnik (mala zvočila, gramofon, povratna zanka, teksti)
Ana Pepelnik (govor, glas)
Tomaž Grom (mala zvočila, elektronika, kontrabas)
Nastop Primoža Čučnika, Ane Pepelnik in Tomaža Groma (CPG) je interakcija govorjene besede in eksperimentalne zvočne slike, ki ne rabi zgolj kot podlaga glasovno-pomenskemu nastopu, temveč se oba medija medsebojno dopolnjujeta in sodelujeta na način godbene improvizacije. Grom in Čučnik gradita zvočnost s pomočjo kontrabasa, zvočil in igral, uporabnih predmetov, najrazličnejših tolkal in »primitivnih« izvirov zvoka (npr. igrače, radijski šum, itn.) ali z eksperimentalno rabo gramofona. Ana Pepelnik branje tekstovnega kolaža nadgrajuje s trenutnimi prebliski, menjavanjem glasovnih leg in hitrosti branja, krajšimi ponavljanji in podobno. Nastop jeposkus povezovanja različnih govoric »besede, zvoka, hrupa, šuma, tišine«, ki jih akterji v luči sodobnih in inovativnih tokov v glasbi dvajsetega stoletja razumejo kot enakovredne dele celote.
»Zvok v nastajanju: ne v razmerju do tišine, temveč do samega sebe, do zvokov iz različnih virov, ki pa so v resnici en sam zvok, elementaren, enozložen, Zvok, prihajajoč iz prav tako enih samih Ust tišine. Abstrakcija, polna igrivosti, počasi in zanesljivo uhajajoča v spomin.« (Blaž Lukan, Delo)
*
PONEDELJEK, 20. maj
18.00 Življenja poezije 1 (okrogla miza): Andrej Blatnik, Irena Novak Popov, vodi Silvija Žnidar
19.30 Nakratki 1: Cvetka Lipuš, Miljana Cunta
20.00 Prvega ne pozabiš nikoli (branje iz prvencev): Cvetka Lipuš (Pragovi dneva, 1989), Miljana Cunta (Za pol neba, 2010), Ana Svetel (Lepo in prav, 2015), Iztok Osojnik (Vandali, 1979), Uroš Zupan (Sutre, 1991), Veronika Dintinjana (Rumeno gori grm forzicij, 2008)
20.30 Poezija izmirne ulice (recital): Esad Babačić, Andraž Polič
TOREK, 21. maj
16.00 Človek ni čoln (pesniška delavnica): Jernej Županič OBVEZNE PRIJAVE
18.00 Nakratki 2: Zoran Pevec, Kristina Kočan
19.00 Prvega ne pozabiš nikoli (branje iz prvencev): Zoran Pevec (Orbis pictus, 1986), Aleš Mustar ((U)sodno tolmačenje, 2005), Ana Pepelnik (Ena od variant …, 2007) , Tone Škrjanec (Blues zamaha, 1997), Primož Čučnik (Dve zimi, 1999), Kristina Kočan (Šara, 2008), Jure Jakob (Tri postaje, 2003)
19.30 Poezija na podlago: verzi z vinilk (Ana Pepelnik/Sylvia Plath, Tone Škrjanec/Bukowski & O’Hara, Primož Čučnik/Wallace Stevens, Jernej Županič/Anne Sexton, Tanja Petrič/Friederike Mayröcker, Nada Grošelj/W. H. Auden, vodi Gregor Podlogar)
SREDA, 22. maj
16.00 Človek ni čoln (pesniška delavnica): Jernej Županič
18.00 Nakratki 3: Milan Jesih, Sergej Harlamov, Nataša Velikonja
19.00 Prvega ne pozabiš nikoli (branje iz prvencev): Milan Jesih (Uran v urinu, gospodar!, 1972), Nataša Velikonja (Abonma, 1994), Nina Dragičević (Ljubav reče greva, 2019), Sergej Harlamov (Jedci, 2011), Dejan Koban (Tebi, 1998), Anja Novak – Anjuta (Rane rane, 2020)
19.30 Življenja poezije 2 (okrogla miza): Dejan Koban, Primož Čučnik, vodi Silvija Žnidar
21.00 Ampak, kdo? (branje ob luči): Irena Z. Tomažin
ČETRTEK, 23. maj
16.00 Človek ni čoln (pesniška delavnica): Jernej Županič
18.00 Nakratki 4: Lidija Dimkovska, Vesna Liponik
19.00 Prvega ne pozabiš nikoli (branje iz prvencev): Jernej Županič (Tatar, 2016), Pino Pograjc (Trgetanje, 2022), Anja Grmovšek Drab (Prepovedani položaj, 2024), Vesna Liponik (Roko razje, 2019), Tanja Božić (Vejo po vejo, 2024)
20.00 Janez Škof: zaključni recital
21. 00 Mogoče bom še kdaj zajček na zidu (zaključek festivala in druženje)
O posameznih dogodkih
Človek ni čoln OBVEZNE PRIJAVE
Vsaka pesniška delavnica se mora najbrž začeti s pridržkom – pisanja poezije se ne da poučevati, vsaj ne na tak način, kot poučujemo večino drugega. Poezija je pač intimna reč, in tudi sam, ki sem je prebral že precej in sem bil nekoč celo kritik, težko objektivno opredelim, zakaj je ta ali ona zbirka vrhunska, kakšna druga pa povprečna. A za čisto subjektivnost vendarle ne gre – četudi ni povsem jasnih pravil, kdaj je pesem dobra in kdaj slaba, vseeno obstajajo nagrade za najboljše zbirke, obstaja kritika poezije, obstajajo konec koncev uredniki, ki odbirajo pesmi in zbirke za objavo, pri čemer se, ne glede na to, kaj si morda mislimo, kljub vsemu ne zanašajo zgolj na osebni okus.
Na delavnicah tako ne bomo poskušali začrtati nedvoumnih pravil za dobro pisanje niti ne postaviti sistema konstrukcije idealne pesmi. Namesto tega si bomo na podlagi pesmi, ki jih bodo poslali udeleženci, ogledali nekaj izbranih vidikov poezije in njenega pisanja, komentirali, kako so ji lahko bodisi v korist bodisi v škodo, in preizkusili par alternativnih pristopov ter razmišljali, kaj se ob njih v pesmih spremeni in kako.
Vodi Jernej Županič.
Življenja poezije 1 & 2
Ko pomislimo na nastajanje poezije, se verjetno najprej spomnimo na pesnike in pesnice, ki jo ustvarjajo, na materialne in mentalne pogoje, v katerih se pesmi rojevajo. A kaj se zgodi, ko avtorji_ce »pošljejo« pesmi v svet? Kako te zaživijo in se širijo med publiko? Kako pridejo v kanon ali ostanejo spregledane? Okrogli mizi bosta poskušali odgovoriti na ta vprašanja: udeleženci_ke bodo razmišljali o pomenu antologij, festivalov, prevodov, pesniških branj in tako dalje. Se pravi o vsem, kar poezijo ohranja živo in jo širi med ljudmi. Oba dogodka vodi Silvija Žnidar, na prvem bo gostila Andreja Blatnika in Ireno Novak Popov, na drugem pa Dejana Kobana in Primoža Čučnika.
Nakratki
Nakratki so drobna predavanja v sklopu Prepišnega uredništva. Petnajst minut za vtise, mnenja in pričevanja.
Prvega ne pozabiš nikoli
Vsak dan festivala bomo k branju povabili razne pesnike in pesnice, pravilo pa bo samo eno: berejo lahko samo iz svojega pesniškega prvenca. S tem želimo tako poudariti pomembnost prvenca kot izenačiti pogoje za vse udeležence. Pa da vidimo, ali prvega res ne pozabiš nikoli!
Poezija izmirne ulice
Poezija iz mirne ulice. Recital poezije slovenskih pesnic in pesnikov po izboru Esada Babačića in Andraža Poliča, ki bo poskrbel tudi za glasbeno podlago.
Poezija na podlago: verzi z vinilk
Tokratna posebna edicija prinaša predvajanje posnetkov branj pesnic in pesnikov, zbranih na starih vinilnih ploščah iz Podlogarjevega arhiva. Posnetki niso samo dokument časa, temveč pesnice in pesniki presenetijo s samosvojimi pristopi k interpretaciji. Če torej želite slišati, kako so svoje pesmi brali Sylvia Plath, Friederike Mayröcker, Anne Sexton, W. H. Auden, Wallace Stevens, Charles Bukowski in Frank O’Hara, pridite in prisluhnite, slišali boste namreč lahko tudi prevajalke in prevajalce, ki bodo prebrali svoje prevode istih pesmi, ki jih bomo prej že slišali z vinilk od avtoric in avtorjev – Ana Pepelnik Sylvio Plath, Nada Grošelj W. H. Audna, Tanja Petrič Friederike Mayröcker, Primož Čučnik Wallacea Stevensa, Tone Škrjanec Charlesa Bukowskega in Franka O’Haro in Jernej Županič Anne Sexton. Gregor Podlogar pa vas popelje skozi ta enkratni dogodek, skupaj s svojo polno torbo pesniških vinilk.
Ampak, kdo?
Gospoda Staniča skrbi gospa Jerman, nekaj je v zraku, Tomažin bere Dragičević. Knjiga Ampak, kdo? je izšla pri Založbi Škuc. Bila je nominirana za Jenkovo nagrado 2023.
Janez Škof: zaključni recital
Janez Škof in Dane Zajc sta pred mnogimi leti posnela cedejko uglasbene poezije Ogenj v ustih. Škof je nato nadaljeval z igranjem na harmoniko in petjem pesniških tekstov (Zajc, Kocbek, Jesih, pa tudi Škof) pri Čompah. Tokrat bo zaigral in zrecitiral nekaj pesmi, mogoče tudi kakšno svojo.
