Vedno “na preži” za dobrimi pesmimi

“Sama organizacija nima veliko skupnega z nastopanjem. Res je, da se kot organizator pogosteje znajdeš pred mikrofonom, ko napoveduješ nastopajoče, povezuješ večer, polniš z govorenjem/govoričenjem tiste trenutke tišine, ko se kaj zalomi, včasih vskočiš, če odpove kak nastopajoči, prebereš kako tujo pesem, itd. In zaradi tega se navadiš mikrofona. Navadiš se tudi postavljati in popravljati mikrofone, sodelovati s tonci, itd. Prostor nastopa ni več tuj, ampak domač. In to ne le Menza, kjer imamo Mlade rime, ampak tudi drugi prostori. Na večerih, kjer zgolj nastopam, vedno poslušam tudi z mislijo, da bom tiste, ki so mi všeč, zanimivi povabila na Mlade rime. Si vedno “na preži” za dobrimi pesmimi.

Vsak prostor ima svoje značilnosti, zakonitosti, vsak zahteva svoj pristop in ni ene prave formule. Vsak prostor, kot tudi vsak kraj ima tudi svojo publiko. Najbolje je, če so večeri ali festival redna praksa v določenem kraju. Mlade rime so imele ob prvem gostovanju v Kopru zelo pičel obisk, na naslednjih znatno večjega, letos v sklopu Pesniškega festivala 3P – Pesniška prihodnost v Pini pa so bile zelo dobro obiskane. To kaže, da vztrajnost da rezultate. Publiko je treba gojiti, jo navaditi na poezijjo. 🙂

Tako pri nastopanju kot pri organiziranju porebuješ nekaj izkušenj, sposobnost improvizacije in hitrega učenja, veliko “skuliranosti”, zagnanosti in ljubezen do poezije. Poezija pa je (itak) kul!”