Literatura 150

Uvod

Tomaž Šalamun: Jezik je ena najnevarnejših drog

Milan Jesih: Poezija in humor sta samo dva obraza istega skušnjavca

Berta Bojetu: Umetnost. Plešemo z njp. Če je to smrtni ples, pa naj bo

Kajetan Kovič: Edina pot k bralcu je pot k sebi

Nedeljka Pirjevec: Ljubezen in smrt sta zmeraj v paru

Mladen Dolar: Zakaj mislite, da gre za ironijo?

Jani Virk: Literatura ne rešuje posameznikov

Andrej Blatnik: Intervju z naslovom, skritim v zadnjem stavku

Lojze Kovačič: Komaj se rodimo, že pripadamo

Tine Hribar: Pustiti govorici, da spregovori

Tone Perčič: Naj bo čim več stvari v tekstu samem

Lado Kralj: Na začetku je bil Aristotel

Mate Dolenc: Prišel sem iz njega, zabredel vanj in z njim zalil svoje pisanje

Uroš Zupan: Oceanska jasnina kot kriterij

Janko Kos: Nikoli ne bi odšel na samoten otok

Slavoj Žižek: Privoliti v radikalno brezno subjektivnosti, to je edina rešitev

Drago Jančar: Knjige so pogosto pametnejše od svojih avtorjev

Aleš Debeljak: Ni dvoma, da bodo na naslovnico nalepili tank

Maja Novak: Ko prideš na naslednjo stopnjo, zmrzneš

Andrej Hieng: Dve vrsti ljudi sta mi zmerom sprožali zehanje: ideologi in literati

Andrej Capuder: Heroična doba Slovencev je za nami

Ivan Urbančič: Ne bi bil rad v njihovi koži

Aleš Berger: Skrivnosti obstajajo še naprej

Andrej Inkret: Kritiki berejo samo tisto, o čemer pišejo

Peter Kolšek: Saj ste hoteli kaj romantičnega, ali ne?

Goran Schmidt: Pogovor z literaturo

Mile Korun: »Jaz sem fundamentalist!«

Dušan Jovanović: Drama se ne piše, drama se dela

Zdravko Duša: Čuditi se mora bralec in ne pisec

Andrej Skubic: »Ključno pa je, da nekaj tam spodaj je.«

Tomo Virk: Literatura odpira našega duha za drugost in za drugačnost

Spraševali so

O prvih objavah ponatisnjenih intervjujev

Imensko kazalo

O fotografijah izbranih intervjuvancev