Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse
prevod: Borut Kraševec
izid: 2008
zbirka: Labirinti
zvrst: teorija
avtor_ica: Mihail M. Bahtin
prevajalec_ka: Borut Kraševec
kategorija: knjige
Mihail Mihajlovič Bahtin (1895–1975), znamenit ruski filozof, literarni teoretik in umetnostni zgodovinar, je sprva študiral na zgodovinsko-filološki fakulteti Novorosijske univerze v Odesi, nato pa se je prepisal na Petrograjsko univerzo ter se posvetil preučevanju klasične filologije, kulturne zgodovine, filozofije in ruske literature.
O knjigi
Mihail Mihajlovič Bahtin (1895–1975), znamenit ruski filozof, literarni teoretik in umetnostni zgodovinar, je sprva študiral na zgodovinsko-filološki fakulteti Novorosijske univerze v Odesi, nato pa se je prepisal na Petrograjsko univerzo ter se posvetil preučevanju klasične filologije, kulturne zgodovine, filozofije in ruske literature. Po končani univerzi je poučeval in predaval v Vitebsku, Leningradu, Saransku in več manjših mestih. Leta 1928 so ga zaprli kot udeleženca krožka »Vstajenje«, v okviru katerega so leningrajski inteligenti razpravljali o religiji, filozofiji, kulturi in politiki, ter ga obsodili na pet let taborišča, nato pa pregnali v Kazahstan. Od tedaj pa do leta 1963 ni mogel objavljati. Mnogi njegovi spisi so izšli posmrtno ali v soavtorstvu (z Vološinovom in Medvedjevom). V slovenščini so doslej izšla njegova dela Teorija romana (izbrane razprave, 1982), Estetika in humanistične vede (izbrane razprave, 1999) in Problemi poetike Dostojevskega (2007).
Bahtin se je v svojih zgodovinsko-teoretskih delih posvečal epu, romanu in filozofiji jezika, še posebno pomembne pa so njegove raziskave polifonične oblike romana (Problemi poetike Dostojevskega) in ljudske »smehovne« kulture srednjega veka in renesanse. Knjiga Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa ter ljudska kultura srednjega veka in renesanse (1965) je s kulturološkega gledišča Bahtinovo najbolj znano delo, ki je v medievistiki in razumevanju Rabelaisa odprlo povsem nova obzorja, obenem pa ponudilo rešitev iz slepe ulice, v katero je človeško misel pripeljal eksistencializem s svojim izrazito pesimističnim videnjem sveta. Bahtin je na podlagi Rabelaisovega dela razvil koncepcijo ljudske smehovne kulture (kot nasprotja uradne kulture), za katero je značilno, da ob pomoči potelešanja kozmosa znižuje vse uradno, visoko, večno in abstraktno ter izhajajoč iz ideje o ljudskem telesu, ki se nenehno preraja, ustvarja utopično predstavo o kolektivni zgodovinski nesmrtnosti ljudstva.