Literarni prostor

Literarni prostor (L’espace littéraire, 1955) je eno najpomembnejših esejističnih del znanega francoskega romanopisca, literarnega kritika in filozofa Mauricea Blanchota (1907–2003). Njegovo pisanje je močno zaznamovalo francosko literarnoteoretsko in filozofsko kritično mišljenje – nanj so se sklicevali, mdr., R. Barthes, J. Derrida, M. Foucault, G. Deleuze in J. Lacan. Blanchot se na daleč izogiba biografskim in družbenozgodovinskim premisam pozitivistične literarne vede. Izvorni prostor književnosti, njeno sporočilo in pomen odkriva v obzorju, ki ga zarisuje večplastni, ambivalentni in neprosojni jezik poezije. Ob tem ni naključje, da so osrednja imena, okrog katerih Blanchot v Literarnem prostoru vzpostavlja svoj suvereni in avtonomni »teritorij literature«, prav Mallarmé, Kafka, Rilke in Hölderlin.