Bazen ki ga odnašajo robovi

Bazen iz naslova knjižnega prvenca Helene Zemljič ni dejanski bazen, temveč spreminjajoče se vodno telo, ki se v odnašanju robov poraja zdaj v reki, po kateri se vesla, spet drugič v morju, v katerem se sledi ribam, ali pa v vazi za rože, kjer se rojevajo dobre želje. Po zbirki se pretaka subtilen, precizen in pronicljiv pesniški jezik, ki se ne boji zamolkov, neizrečenega, prekinjenega, umanjkanega. Prav nasprotno, vse to pozdravlja, saj robovi niso le vsebinski, temveč tudi dejanski – verzi se pred nami razlamljajo in gradijo na prav poseben način, z vznikanjem na tankih mejah, kjer jezik šele išče svoje oprimke. Prav tako kot jih iščejo vsi, ki so udeleženi v tem brezčasnem prelivanju.