Z zbirko Zgodbe proti nespečnosti je slovenskim bralcem omogočen vpogled v majhen del sicer obsežnega opusa italijanskega pisatelja, scenarista, novinarja in kritika Achilleja Campanileja, ki je ustvarjal v prejšnjem stoletju in je v slovenskem prostoru še relativno neprepoznaven. Če gre verjeti prevajalcu in piscu spremne besede Janku Petrovcu, je pred nami, vsaj v dobršni meri, izbor iz pisateljevega najplodovitejšega, najzrelejšega in hkrati najkakovostnejšega obdobja. Prvi del tako sestavlja izbor kratkih zgodb iz zbirke Šparglji in nesmrtnost duše, ki je izšla leta 1974, tri leta pred avtorjevo smrtjo, večji del pripada izboru zgodb iz Priročnika za konverzacijo (1973), izbor pa zaključujejo dramoleti zbrani pod naslovom Tragedije v par replikah, katerih nastanek sega najverjetneje v avtorjevo zgodnejše obdobje. Preberi

V tretji zbirki kratkih zgodb Mirana Likar nadaljuje z zapisovanjem intimnih zgodb malih ljudi in to počne z zdaj že prepoznavno mešanico nežne melanholije, ki s sabo prinaša določeno mero nostalgije, ter opazne empatije do svojih junakinj in junakov, ki zgodbam dodajajo posebno senzibiliteto. Sicer se avtorica tudi v preteklih dveh zbirkah ni ogibala družbeno in socialno težjih zgodb, vendar je v tej zbirki opazen premik k bolj ambicioznemu, širšemu kotu zapisovanja te problematike.Preberi

Janez Kajzer se po kratkem izletu v romaneskne vode (Ovadba opolnoči, 2011) s Krikom vrača k formi kratke zgodbe, v kateri se v zadnjih letih očitno počuti najbolj domače, saj je to njegova četrta tovrstna zbirka v zadnjih letih.

Zbirka je razdeljena na tri sklope: tema zgodb v prvi skupini (Dvojina) je – logično – ljubezen, vezivno tkivo drugega in najdaljšega sklopa (Sredica) predstavljajo dogodki iz polpretekle zgodovine, ki so tako ali drugače vezani na poklicne prigode protagonistov, skupni imenovalec kratkega, zaključnega dela (Čez rob) pa predstavlja iracionalen dogodek, kiPreberi

Po navadi namenim v uvodnem delu kritike nekaj besed avtorju in umeščenosti obravnavanega dela v obstoječi pisateljev opus, ker pa imam tokrat pred seboj izdelek, ki malce odstopa od običajne oblike in forme literarnega dela, bom teh nekaj uvodnih besed namenila založbi, ki ga je izdala. VigeVageKnjige so namreč nova, mlada in majhna založba, ki se je – vsaj v prvem letniku – odločila slovenskim bralcem ponuditi risoromane (njihov prevod angleškega graphic novel). Poleg zvrsti do sedaj izdane knjige druži tudi dodelana zunanja podobaPreberi

Nina Skrt Sivec (1986) je diplomirana komparativistka in podiplomska študentka literarnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V okviru študija se ukvarja z literaturo in etiko, posebej v žanrih, kjer se resničnost staplja s fikcijo. Živi ob Soči in je občasna obiskovalka Ljubljane. Rada ima zgodbe, predvsem literarne in filmske, včasih tudi življenjske.Preberi