Nihče ne želi živeti v mravljišču dotikov, s katerimi se plaziš po rebrih in praskaš, da prha ne bi sprala tvojih barv.

Ali je dehidracija zvoka možna
v prostoru, ki je tlakovan s keramičnimi
besedami, kjer steklena prožnost
protetičnih vstavkov
nikoli ne bo razkrila jasne slike
na programu, ki sledi?
Ali zastranitve v razpoloženju
rahljajo koherenco človeških odnosov
brez marketinških prevar,
brez popustov na lansko kolekcijo
pustnih mask, ker bodo jutri
tako aktualne, kot so bile včeraj?
Če bi bil človek
za en dan punčka iz cunj,
ali bi vbode šivank čutil močneje
kot mehurje,
ki jih naredijo koprivji jeziki,
ko se struktura zruši
v absurd akutnih ponavljanj?
Ena sama razpoka lahko
sesiri dotik, da ta postane neužiten.Preberi

Jernej Kusterle, rojen leta 1987 na Jesenicah, magister profesor slovenistike, doktorski študent na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Aktualna pesniška zbirka Tipkopisi: Geneza (2016). Na ljubljanski Filozofski fakulteti je magistriral z delom Teorija slovenske ulične poezije in družbeni kontekst in prejel študentsko Prešernovo nagrado. Je urednik antologije jeseniških pesnikov Železarska lirika (2014) [JSKD-jevo priznanje za najboljšo samozaložniško knjigo z letnico 2014 v kategoriji Antologije/zborniki, 2015], urednik knjige Zbrano delo Emanuela Kolmana (2016), za katero je letos prejel JSKD-jevo priznanje za samozaložniško knjigo z letnico 2016, urednik za kritiko in poezijo (2015/2016) ter urednik za poezijo (2016/2017) pri študentski reviji Besedoholik.Preberi