Vsak fant v naši vasi je komaj čakal, da ga sprejmejo v fantovščino. Med odmori so si sošolci pripovedovali najbolj grozne zgodbe o tem, kako poteka sprejem: kako si moraš roke in obraz podrgniti s kravjim drekom ali kako moraš noč prespati v skalnati votlini, ki je bila od vasi oddaljena kakšno uro hoda. Mene ni nič od tega plašilo tako kot dejstvo, da si bom moral na obraz natakniti eno izmed Saševih mask.

V kraju, kjer sem v mladosti živela, so ljudje drug o drugem vedeli vse. Vedeli so denimo, kdo je s kom prešuštvoval. Vedeli so, da mehanikov sin ni odšel na potovanje, kot je njegova mama ves čas vztrajno zatrjevala, pač pa je bil zaradi ropa obsojen na zaporno kazen. Vedeli so, da so mesarjevega vajenca odpeljali v norišnico, ker je neke noči célo družino zaklenil v hišo in v njej nato poskušal zanetiti ogenj. Vedeli so, da je moja mama pri petintridesetih odšla k zdravniku, kiPreberi

Anja Mugerli se ukvarja s pisanjem proze, veliko bere in vmes lektorira. Zaključila je študij slovenistike in podiplomski študij kreativnega pisanja. Prozo objavlja v večini slovenskih literarnih revij, nekaj  zgodb pa je prevedenih v srbščino in makedonščino. Preizkusila sem je tudi v pisanju dramskih besedil in leta 2011 ter 2013 za svoji besedili prejela drugo nagrado na mednarodnem natečaju Castello di Duino v dramski sekciji. Leta 2015 je pri Literi izšel njen prvenec, kratkoprozna zbirka Zeleni fotelj.Preberi