Medtem ko večja literarna tržišča s strahom in zanimanjem pričakujejo literarno proletarsko revolucijo iz bojnih vrst šunda, je v Sloveniji ta scenarij malo verjeten, saj pri nas vprašanja žanrske literature ostajajo v ozadju. Zdi se, da je žanr eden izmed bolj podhranjenih sektorjev slovenske književnosti. Je to razlog za preplah? Je prednost? Je nevtralno dejstvo med dejstvi? Na kaj, kot simptom, napotuje? Priča o tem, da imamo Slovenci morda več kot samo problem z žanrom, marveč tudi problem z romanom nasploh ali še huje – težave s samonaracijo? Odgovoriti na katerokoli od teh vprašanj v eni sapi bi bila več … →