Srcejedci

Katarina Ferk

Srcejedci z vranjimi grli
Pojejo v speči dolini
Šepetajoča žrela skrivajo v krtini
Čakajoč srca, ki bi jih požrli.

V pepelnatih ustih škržati lomijo peresa
In s pajkastimi prsti grizejo kar jim ne pripada
Ne cedi se med, krvava marmelada
Ko hlastajo in lomijo telesa.

Kradejo srca, ker svojega nimajo
S črvi v mrtvaških zobeh
Trgajo in počivajo.

Srcejedci drobijo barve očes
Pojejo ledene spomine v brbotajoči besedi
In grmadijo polno prasketajočih teles.

O avtorju. Katarina Ferk (1992, Ljubljana) je magistrica primerjalne književnosti in študentka doktorskega študija Humanistike in družboslovja na Univerzi v Ljubljani. Objavlja v slovenskem in angleškem jeziku, priznava pa, da poezija najlepše zveni zgolj v maternem jeziku. Živi in ustvarja v Ljubljani.  

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica