Mesta se valjajo po asfaltu

Maja Sarišvili

Na tak način ne bo šlo,
pa čeprav se spotakneš čez cel gozd,
nikjer ne boš mogel najti niti ene koreninice.
Vesolje je, kadar ni pritrjeno na zemljo,
kot strašne sanje.

Mesta se samo valjajo po asfaltu,
morja so postala nepremična,
kjerkoli se zemlja spotakne čeznja,
in odplavajo daleč –

nepredvidljivo drsijo
kot orjaške britve.
In kako hlepeče vsi po vrsti,
drug za drugim,
lupimo staromodne žile s svojih teles –
in zelo kmalu
celo čebele ne zmorejo več pičiti
najinih porcelanastih otrok, ki naj bi jih razpostavila
na velike klavirje.

 

Novi dnevi so kot spreminjanje vode.
Večer je in od daleč lahko vidiš
ljudi, ki mahajo kot rože iz ikeban
v vazi mesta.
Ko sonce zahaja,
sosedje postopoma odgrnejo vse zavese.
In zdaj jasno vidim –
tisto, ki jo za vse skrbi, a zmerno,
tisto, ki krpa razcapane člane svoje družine,
in nekoga, ki ne ve, kam bi šel,
zapre oči, zakoplje glavo v roke.

Prevod: Barbara Pogačnik

O avtorju. Maja Sarišvili je bila rojena leta 1968 v Tbilisiju, objavljati je začela leta 1990. Njena radijska igra Tri vedra snega je prejela nagrado za najboljšo radijsko igro na gruzijsko-nemškem natečaju za radijsko igro leta 1997, leta 2008 pa je prejela eno od najpomembnejših nagrad za poezijo v Gruziji, nagrado saba, za pesniško zbirko Mikroskop. Njene pesmi so … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

  • Mušice

    Martina Potisk

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

  • kadar padaš

    Lara Gobec

    nebogledi smo / in to je / smisel / ko med dlanmi / držiš aviončke / ki so nekoč / v nekem drugem vesolju / drgetali na drevesih

Izdelava: Pika vejica